- 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno
- 1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]
Celotno geslo
eSSKJ
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
- 1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
- 1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
- 1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
- 1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
- 2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
- 2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
- 3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
dopísnica -e ž (ȋ)
1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico
2. ženska, ki za medij, tiskovno agencijo poroča o dogajanju, novicah iz tujih držav, krajev, drugih delov države: dopisnica iz Moskve, Bruslja; intervju naše dopisnice s predsednikom
3. ženska, ki si dopisuje: več dopisnic ga je prosilo za fotografijo
1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico
2. ženska, ki za medij, tiskovno agencijo poroča o dogajanju, novicah iz tujih držav, krajev, drugih delov države: dopisnica iz Moskve, Bruslja; intervju naše dopisnice s predsednikom
3. ženska, ki si dopisuje: več dopisnic ga je prosilo za fotografijo
SSKJ²
dopísnik -a m (ȋ)
1. kdor za medij, tiskovno agencijo poroča o dogajanju, novicah iz tujih držav, krajev, drugih delov države: to poroča naš dopisnik; naš italijanski dopisnik v Italiji; dopisnik iz Moskve, Londona, New Yorka; olimpijskih iger se je udeležil kot posebni dopisnik Dela / vojni dopisnik z vojnih območij / izpopolniti je treba mrežo dopisnikov po vsej Sloveniji
2. kdor si dopisuje: vsak dan odgovarja na pisma številnih dopisnikov
1. kdor za medij, tiskovno agencijo poroča o dogajanju, novicah iz tujih držav, krajev, drugih delov države: to poroča naš dopisnik; naš italijanski dopisnik v Italiji; dopisnik iz Moskve, Londona, New Yorka; olimpijskih iger se je udeležil kot posebni dopisnik Dela / vojni dopisnik z vojnih območij / izpopolniti je treba mrežo dopisnikov po vsej Sloveniji
2. kdor si dopisuje: vsak dan odgovarja na pisma številnih dopisnikov
SSKJ²
fotografírati -am dov. in nedov. (ȋ)
prenesti s fotografskim aparatom na pomnilniški medij, film, fotografsko ploščo: rad je fotografiral pokrajino; jutri te bomo fotografirali; fotografiral jo je barvno; dal se je fotografirati / si se že kdaj fotografiral si bil že kdaj fotografiran; nepreh. on zelo dobro fotografira
prenesti s fotografskim aparatom na pomnilniški medij, film, fotografsko ploščo: rad je fotografiral pokrajino; jutri te bomo fotografirali; fotografiral jo je barvno; dal se je fotografirati / si se že kdaj fotografiral si bil že kdaj fotografiran; nepreh. on zelo dobro fotografira
- fotografíran -a -o:
na sliki je fotografiran cel razred
SSKJ²
ínteraktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni medij, video; interaktivna televizija / interaktivna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik, pametna tabla
2. nanašajoč se na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna igrača; interaktivna razstava / interaktivna umetnost
3. nanašajoč se na sodelovanje, medsebojno vplivanje: interaktivno delo s študenti
1. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni medij, video; interaktivna televizija / interaktivna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik, pametna tabla
2. nanašajoč se na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna igrača; interaktivna razstava / interaktivna umetnost
3. nanašajoč se na sodelovanje, medsebojno vplivanje: interaktivno delo s študenti
SSKJ²
mainstream -a [mêjnstrím] m (ȇ-ȋ)
ideje, stališča ali dejavnosti, ki jih večina ljudi sprejema in jih ima za običajne: glasbeni mainstream; politični mainstream; v prid. rabi: mainstream film, medij mainstreamovski film, medij; mainstream kultura mainstreamovska kultura
ideje, stališča ali dejavnosti, ki jih večina ljudi sprejema in jih ima za običajne: glasbeni mainstream; politični mainstream; v prid. rabi: mainstream film, medij mainstreamovski film, medij; mainstream kultura mainstreamovska kultura
SSKJ²
mainstreamovski -a -o [mêjnstrímou̯ski] prid. (ȇ-ȋ)
nanašajoč se na mainstream: mainstreamovski film, medij; mainstreamovska kultura; mainstreamovska produkcija; mainstreamovsko občinstvo
nanašajoč se na mainstream: mainstreamovski film, medij; mainstreamovska kultura; mainstreamovska produkcija; mainstreamovsko občinstvo
SSKJ²
SSKJ²
médij -a m (ẹ́)
1. nav. mn. komunikacijsko sredstvo, zlasti časopisje, radio in televizija, namenjeno širši javnosti: elektronski, tiskani mediji; lokalni, naši, tuji mediji; novinarji neodvisnih medijev; oglaševanje v medijih / množični mediji / pojavljal se je v rumenih medijih rumenem tisku
2. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / analogni in digitalni mediji; pomnilniški medij / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovalec
3. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reaktivnega motorja
4. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija
// v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij
♦ jezikosl. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja
1. nav. mn. komunikacijsko sredstvo, zlasti časopisje, radio in televizija, namenjeno širši javnosti: elektronski, tiskani mediji; lokalni, naši, tuji mediji; novinarji neodvisnih medijev; oglaševanje v medijih / množični mediji / pojavljal se je v rumenih medijih rumenem tisku
2. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / analogni in digitalni mediji; pomnilniški medij / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovalec
3. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reaktivnega motorja
4. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija
// v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij
♦ jezikosl. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja
SSKJ²
médijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na medij: medijski zakon; medijska oseba; medijska hiša; postati medijska zvezda; medijska sredstva / medijski atentat silovit napad prek medijev; medijski dogodek v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek; medijska vojna dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev / pripisujejo ji medijske in telepatske lastnosti
nanašajoč se na medij: medijski zakon; medijska oseba; medijska hiša; postati medijska zvezda; medijska sredstva / medijski atentat silovit napad prek medijev; medijski dogodek v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek; medijska vojna dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev / pripisujejo ji medijske in telepatske lastnosti
- médijsko prisl.
medijsko oglaševati, pokrivati; medijsko podprta akcija, kampanja, prireditev; medijsko najbolj izpostavljena oseba; medijsko zelo odmeven, zanimiv dogodek
SSKJ²
prevódnik -a m (ọ̑)
1. snov, ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: pri zvočni izolaciji ne sme biti prevodnika; kovine so dobri prevodniki; obleka iz snovi, ki je slab prevodnik toplote; pren. medij je prevodnik informacij iz duhovnega sveta
♦ elektr. električni prevodnik snov, ki dopušča prehajanje električnega toka z majhnimi izgubami
2. zastar. prevajalec: za prevodnika si je izbral učenca, ki je dobro razumel nemško
1. snov, ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: pri zvočni izolaciji ne sme biti prevodnika; kovine so dobri prevodniki; obleka iz snovi, ki je slab prevodnik toplote; pren. medij je prevodnik informacij iz duhovnega sveta
♦ elektr. električni prevodnik snov, ki dopušča prehajanje električnega toka z majhnimi izgubami
2. zastar. prevajalec: za prevodnika si je izbral učenca, ki je dobro razumel nemško
SSKJ²
prórežímski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je, se navdušuje za določen režim: prorežimski časopis, medij; prorežimski zgodovinar; prorežimska novinarka / prorežimske demonstracije
ki je, se navdušuje za določen režim: prorežimski časopis, medij; prorežimski zgodovinar; prorežimska novinarka / prorežimske demonstracije
SSKJ²
srédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji / srednje obdobje zemeljske zgodovine / Srednja Amerika
2. ki je glede na možni razpon med spodnjo in zgornjo mejo: nit srednje debeline; soba srednje velikosti / čevlji s srednjo peto; bil je srednje postave / lani je bila srednja letina; vreme je srednje / ima srednje dohodke; zaslužek je bil srednji / srednja kakovost blaga; srednja mera, stopnja, vrednost
3. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: srednja dolžina, globina, teža; izračunati srednjo hitrost; srednja letna temperatura
4. ki je glede na stopnjo zahtevnosti med nižjim in višjim: za to delo zadostuje srednja usposobljenost / srednja izobrazba
// v zvezi srednja šola izobraževanje (v šoli), ki daje srednjo izobrazbo: dokončati srednjo šolo; nižji in višji razredi srednje šole / povečati število srednjih in visokih šol; poučevati na srednji glasbeni šoli
5. ki pripada družbenim slojem med nižjimi in višjimi: srednji sloji prebivalstva
● srednji brat brat, ki je po starosti med mlajšim in starejšim bratom; srednji kmet kmet, ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; srednja generacija generacija med mlajšo in starejšo generacijo; človek srednjih let star od 30 do 50 let; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ agr. srednje oranje oranje v globino od 15 do 25 cm; anat. srednji možgani del možganov za urejanje gibov; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; arheol. srednja kamena doba; čeb. srednja stena sata plast voska med nasproti ležečimi celicami sata; geogr. srednji tok reke del reke med zgornjim in spodnjim tokom; geol. srednji zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku; jezikosl. srednji l l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; srednji način glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; srednji samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja v srednjem delu ustne votline; srednji spol; lov. srednji petelin ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; mat. srednja vrednost vrednost, ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; rad. srednji valovi radijski valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m; strojn. srednje olje olje, za stopnjo gostejše od lahkega olja; šah. srednji kmet središčni kmet; srednja igra središčnica; srednja linija središčna linija; šol. srednja ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu; povprečna ocena; šport. srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 71 in 83 kg; tek na srednje proge tek na razdaljo od 800 do 1500 m; voj. srednja artilerija artilerija s kalibrom cevi od 75 mm do 155 mm; zgod. srednji vek obdobje med 5. in 15. stoletjem našega štetja
1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji / srednje obdobje zemeljske zgodovine / Srednja Amerika
2. ki je glede na možni razpon med spodnjo in zgornjo mejo: nit srednje debeline; soba srednje velikosti / čevlji s srednjo peto; bil je srednje postave / lani je bila srednja letina; vreme je srednje / ima srednje dohodke; zaslužek je bil srednji / srednja kakovost blaga; srednja mera, stopnja, vrednost
3. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: srednja dolžina, globina, teža; izračunati srednjo hitrost; srednja letna temperatura
4. ki je glede na stopnjo zahtevnosti med nižjim in višjim: za to delo zadostuje srednja usposobljenost / srednja izobrazba
// v zvezi srednja šola izobraževanje (v šoli), ki daje srednjo izobrazbo: dokončati srednjo šolo; nižji in višji razredi srednje šole / povečati število srednjih in visokih šol; poučevati na srednji glasbeni šoli
5. ki pripada družbenim slojem med nižjimi in višjimi: srednji sloji prebivalstva
● srednji brat brat, ki je po starosti med mlajšim in starejšim bratom; srednji kmet kmet, ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; srednja generacija generacija med mlajšo in starejšo generacijo; človek srednjih let star od 30 do 50 let; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ agr. srednje oranje oranje v globino od 15 do 25 cm; anat. srednji možgani del možganov za urejanje gibov; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; arheol. srednja kamena doba; čeb. srednja stena sata plast voska med nasproti ležečimi celicami sata; geogr. srednji tok reke del reke med zgornjim in spodnjim tokom; geol. srednji zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku; jezikosl. srednji l l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; srednji način glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; srednji samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja v srednjem delu ustne votline; srednji spol; lov. srednji petelin ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; mat. srednja vrednost vrednost, ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; rad. srednji valovi radijski valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m; strojn. srednje olje olje, za stopnjo gostejše od lahkega olja; šah. srednji kmet središčni kmet; srednja igra središčnica; srednja linija središčna linija; šol. srednja ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu; povprečna ocena; šport. srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 71 in 83 kg; tek na srednje proge tek na razdaljo od 800 do 1500 m; voj. srednja artilerija artilerija s kalibrom cevi od 75 mm do 155 mm; zgod. srednji vek obdobje med 5. in 15. stoletjem našega štetja
- srédnje prisl.:
grozdje je letos srednje obrodilo; predstava je srednje uspela; srednje debela črta, nit; srednje hitra hoja; srednje močna svetloba; biti srednje nadarjen; srednje razvita država; srednje težavna naloga; srednje velika soba; srednje visoko drevo
- srédnji -a -e sam.:
srednji je stopil naprej; pog. ima srednjo srednješolsko izobrazbo
SSKJ²
srédnjik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor je srednji v vrsti: srednjik in krajnika
♦ jezikosl. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; lov. odrastek približno na sredini jelenjega roga; zool. srednji (zob) sekalec
knjiž. kdor je srednji v vrsti: srednjik in krajnika
♦ jezikosl. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; lov. odrastek približno na sredini jelenjega roga; zool. srednji (zob) sekalec
SSKJ²
sugéstor -ja m (ẹ́)
psih. kdor komu kaj sugerira, zlasti pri hipnozi, zdravljenju: ta zdravnik je znan kot dober sugestor; sugestor in medij
psih. kdor komu kaj sugerira, zlasti pri hipnozi, zdravljenju: ta zdravnik je znan kot dober sugestor; sugestor in medij
SSKJ²
vídeo -a m (ȋ) pog.
1. z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videoposnetek: ogledati si video; na festivalu so podelili nagrado za najboljši video; snemanje videa / domači video videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju / glasbena skupina je napovedala izid novega videa videospota
// medij, nosilec takega posnetka: kupiti video; digitalni video; za praznike sva si sposodila kup videov
2. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku; videorekorder: vključiti video
3. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: teoretično in praktično spoznavanje filma in videa; v prid. rabi: video varnostni nadzor; video posnetek videoposnetek; video igrica videoigrica; video kamera videokamera
1. z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videoposnetek: ogledati si video; na festivalu so podelili nagrado za najboljši video; snemanje videa / domači video videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju / glasbena skupina je napovedala izid novega videa videospota
// medij, nosilec takega posnetka: kupiti video; digitalni video; za praznike sva si sposodila kup videov
2. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku; videorekorder: vključiti video
3. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: teoretično in praktično spoznavanje filma in videa; v prid. rabi: video varnostni nadzor; video posnetek videoposnetek; video igrica videoigrica; video kamera videokamera
SSKJ²
vídeodélo in vídeo délo -a s (ȋ-ẹ́)
umetniško delo, posneto na magnetni trak ali računalniški medij: predstavljati, prikazovati videodelo; izbor, razstava, zbirka videodel; grafike, instalacije, slike in videodela / dokumentarno videodelo
umetniško delo, posneto na magnetni trak ali računalniški medij: predstavljati, prikazovati videodelo; izbor, razstava, zbirka videodel; grafike, instalacije, slike in videodela / dokumentarno videodelo
SSKJ²
vídeodokumentácija in vídeo dokumentácija -e ž (ȋ-á)
dokumentacija česa na videoposnetkih: razstavo dopolnjuje videodokumentacija posameznih restavratorskih faz; izdelava videodokumentacije
// dokumentacija gradiva, posnetega na magnetni trak ali na računalniški medij: videodokumentacija koroških narečij
dokumentacija česa na videoposnetkih: razstavo dopolnjuje videodokumentacija posameznih restavratorskih faz; izdelava videodokumentacije
// dokumentacija gradiva, posnetega na magnetni trak ali na računalniški medij: videodokumentacija koroških narečij
SSKJ²
videográm -a m (ȃ)
z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi: knjižnice izposojajo videograme z različnimi vsebinami; predvajati videogram; razmnoževati videogram; fonogram in videogram
// medij, nosilec takega posnetka: proizvajalci videogramov; različne vsebine na videogramu; videogram s skladbami iz izbora
z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi: knjižnice izposojajo videograme z različnimi vsebinami; predvajati videogram; razmnoževati videogram; fonogram in videogram
// medij, nosilec takega posnetka: proizvajalci videogramov; različne vsebine na videogramu; videogram s skladbami iz izbora
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 79
Dostopnost