- 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost - 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
- 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja
♦ tekst. atlasna vezava tkanine
- 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar
- 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi
- 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard
- 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda
// izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard
- 1. menih reda, imenovanega po sv. Bernardu: postal je bernardinec
- 2. velik, močen pes, poraben kot reševalec izpod plazov: dresiran bernardinec
- 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen
- 2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo
- bêsno in bésno prisl.: besno streljati
// bevskanje: pasji bevsk
- 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali
- 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name
- bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
// lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak
// nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 30
- Naslednja »