Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]
    območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ciklon
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje]
    pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: bahati se
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
gólf gólfa samostalnik moškega spola [gólf]
    1. šport, pri katerem se skuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknje na igrišču
      1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
      1.2. igrišče za ta šport
STALNE ZVEZE: mali golf, mini golf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. golf, nejasnega izvora - več ...
múren múrna samostalnik moškega spola [múrən]
    1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris; SINONIMI: iz zoologije poljski muren
    2. iz zoologije žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, katere samec z drgnjenjem zgornjega para kril ustvarja visoke, odsekane glasove; primerjaj lat. Gryllidae
    3. navadno v množini član taborniške organizacije, star manj kot 6 let
STALNE ZVEZE: poljski muren
ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...
natikáč natikáča samostalnik moškega spola [natikáč]
    navadno v množini obuvalo, navadno s čvrstim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne
ETIMOLOGIJA: natikati
obuválo obuvála samostalnik srednjega spola [obuválo]
    1. navadno v množini izdelek za zaščito stopal, spodnjega dela nog iz obstojnih materialov s trpežnim podplatom
    2. navadno v množini, ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno copatek, ekspresivno obutev
ETIMOLOGIJA: obuvati
opánka opánke samostalnik ženskega spola [opánka]
    1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: sandal, sandala
      1.1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: sandal, sandala
    2. navadno v množini, zlasti na Balkanu nizko obuvalo iz živalske kože, usnja z ravnim podplatom, ki se navadno s paščki, jermeni zaveže čez gleženj
ETIMOLOGIJA: iz opanek = hrv., srb. òpanak < slovan. *opьnъkъ iz pslov. *opę́ti ‛opeti, pripeti, zapeti’, prvotno torej ‛obuvalo, ki se z jermeni priveže, pripne na nogo’ - več ...
róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc]
    1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu
    2. starinsko ruta
STALNE ZVEZE: veliki robec
ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’
sandál sandála samostalnik moškega spola [sandál]
    1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandala
      1.1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: opanka, sandala
STALNE ZVEZE: gladiatorski sandal
ETIMOLOGIJA: sandala
sandála sandále samostalnik ženskega spola [sandála]
    1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandal
      1.1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: opanka, sandal
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sandale in lat. sandalium iz gr. sandálion, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ástrahan -a m (ȃ)
dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu
// tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu: meter astrahana
♦ 
agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko
SSKJ²
belíčnik -a m (ȋ)
1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
SSKJ²
čebúlar -ja [tudi čəbularm (ȗ)
1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ 
bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
SSKJ²
dehtênje -a [dəhtenje tudi dehtenjes (é)
glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave
SSKJ²
garderóba -e ž (ọ̑)
1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago
// prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča
2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
SSKJ²
izzoríti -ím dov., izzóril (ī í)
knjiž. dozoriti: poletno sonce je izzorilo žito / čas je izzoril njegove nazore
SSKJ²
izžígati -am nedov. (ī ȋ)
1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje
// knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi
2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake
3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane
SSKJ²
mogóčnost -i ž (ọ́)
1. lastnost, značilnost mogočnega: začel je dvomiti o svoji mogočnosti in oblasti / po mogočnosti presega ta drama vse druge / poletno sonce je sijalo v svoji mogočnosti
2. star. možnost: ta mogočnost ni izključena; pretresali smo vse mogočnosti / govorijo o mogočnosti novih nesreč
● 
ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari
Število zadetkov: 89