Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. ki je, se nahaja pri tleh: pritlehne veje drevesa / pritlehen veter
2. ekspr. ki kaže, odraža nizko moralno stopnjo, duhovno ozkost, omejenost osebe ali njenega ravnanja, dejanja: pritlehni interesi, napadi, nameni; pritlehna gonja, manipulacija; najbolj pritlehna namigovanja in podtikanja / pritlehne metode; pritlehna politika; pritlehno dejanje / pritlehne in pokvarjene osebe
// vsakdanji, navaden: pritlehne misli; pritlehne zadeve / pritlehen človek