Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
r [èr in rə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, r êra tudi r-ja (ȅ ȇ; ə̏) osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r; veliki R
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r
♦ lingv. uvularni r tvorjen z jezičkom; zlogotvorni r
SSKJ
pogŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. dati zamolkel, grgrajoč glas: hotel je nekaj reči, a je samo pogrknil / no ja, je pogrknil nerazločno rekel
  2. 2. izgovoriti glas r v zadnjem delu ustne votline: včasih pogrkne
SSKJ
bŕsten -tna -o prid. (ȓ; podpomen ŕ r̄) nanašajoč se na brst: brstna vejica
♦ bot. brstne luske luske, ki varujejo brste; um. brstni kapitel kapitel z okrasi v obliki brstov
// nar. ki lepo in obilno raste; bujen: brstna trava; brstno žito; pren. brstna mladost
SSKJ
dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ) razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu
● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim
// les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva
SSKJ
oškŕbiti -im, in oškrbíti in oškŕbiti -im dov. (ŕ ȓ; ī ŕ) povzročiti, da odpadejo majhni deli, navadno s površine česa: pri pomivanju je oškrbila skledo; žaga se je ob žeblju oškrbila / krogle so oškrbile steno okrušile
    oškŕbljen -a -o: oškrbljeni krožniki; oškrbljen rob steklenice; oškrbljena posoda
SSKJ
škŕbiti -im, in škrbíti in škŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ; ī ŕ) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: vlaga škrbi omet
● star. moral sem škrbiti svoje prihranke zmanjševati
SSKJ
rotacízem -zma m (ī) 
  1. 1. lingv. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more
  2. 2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje
SSKJ
zlóžen3 -žna -o prid. (ọ̄) lingv. ki ima zlogotvorni glas: zložna osnova / zložni r zlogotvorni r
    zlóžno prisl.: izgovarjati zvočnik zložno
SSKJ
belobŕk -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico
SSKJ
belopŕs -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke
SSKJ
bledokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami
SSKJ
bŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne
  2. 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata
    // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
SSKJ
brezkŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 
  1. 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice
  2. 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje
SSKJ
brezpŕst -a -o prid. (ȓ r̄) ki je brez prsta, prstov: brezprst berač
SSKJ
brezskŕben -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje
    brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti
SSKJ
bŕhek tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ə̏ ŕ; ə̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko
// zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancu
    bŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji
SSKJ
bŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) nar. brskati: brkati po pesku / brkati po torbi
SSKJ
bŕna in bŕnja -e ž (ŕ; r̄) star. zelo rodovitna črna prst; črnica: organske snovi v brni
SSKJ
bŕskati -am nedov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu
  2. 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju
    ●     ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira
    brskajóč -a -e: brskajoča kokoš
SSKJ
bŕskniti -em dov. (ŕ ȓ) brsniti: razburjeno je brsknil papirje od sebe
Število zadetkov: 2014