Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
kolédnik kolédnika samostalnik moškega spola [kolédnik]
    kdor hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: ↑koledovati
Celotno geslo eSSKJ
koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati]
    hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ábrahamovec -vca m (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec
SSKJ²
alelúja1 -e ž (ȗ)
rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
SSKJ²
čestítati -am dov. in nedov. (ȋ)
izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pisno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / čestitati na ozdravljenju za ozdravljenje
● ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo
// voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan
SSKJ²
godôvnik -a m (ȏ)
kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku
SSKJ²
gratulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti / pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen
SSKJ²
vóskati -am nedov. (ọ̑)
voščiti2, mazati: voskati nit
SSKJ²
vóščenje1 -a s (ọ́)
glagolnik od voščiti, želeti: voščenje novega leta / voščenje sreče
SSKJ²
vóščenje2 tudi voščênje -a s (ọ́; é)
glagolnik od voščiti, mazati: voščenje poda
SSKJ²
voščeváti -újem nedov. (á ȗ)
voščiti1, želeti: voščevati za god; voščevati si praznike / mimoidoči so mu voščevali dobro jutro
SSKJ²
voščíti1 in vóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́)
1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit; voščiti za rojstni dan, god; voščiti za praznik(e); pisno, ustno voščiti
// izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim
2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo
● ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo
SSKJ²
voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́)
mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek
    vóščen -a -o tudi voščèn -êna -o:
    voščena površina
SSKJ²
vzdájati -am nedov. (ȃ) zastar.
1. želeti, voščiti1: vzdajati komu srečo
2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati
SSKJ²
vzdáti vzdám dov., 2. mn. vzdáste in vzdáte; vzdál (á)
zastar. zaželeti, voščiti1: vzdati komu srečo

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
rojstnodnévnik samostalnik moškega spola
    moški, ki ima, praznuje rojstni dan 
ETIMOLOGIJA: iz rojstnodneven, iz rojsten + dan

Slovenski pravopis

Pravopis
gratulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; gratulíranje (ȋ) neobč. k/h čemu ~ k napredovanju čestitati; neobč. gratulirati za kaj ~ ~ rojstni dan voščiti
Pravopis
navoščíti in navóščiti -im dov. navóščenje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ tla
Pravopis
povoščíti in povóščiti -im dov. povóščenje tudi povoščênje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ nit, papir
Pravopis
slávljenec -nca m s -em člov. (á; ȃ) voščiti ~u
slávljenka -e ž, člov. (á; ȃ)
slávljenčev -a -o (á; ȃ)
Število zadetkov: 66