Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo
// spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši
lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev
nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza
- esejístično prisl.:
esejistično pisan življenjepis
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika
// esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi
nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila
♦ lit. literarnokritični esej
nanašajoč se na razpravljanje: razpravljalni esej, spis; razpravljalna vloga parlamenta
1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika
2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage
- zgovórno prisl.:
dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju