Zadetki iskanja
1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok!
// nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok
2. stranski, vzdolžni del
a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih
♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu
b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
- 1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
- 1.1. ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
- 2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
- 3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
- 4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati
- 5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
- 1. ki je v zvezi s cvetličarji ali cvetličarstvom
- 1.1. ki je namenjen za cvetličarje, se uporablja v cvetličarstvu
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače
2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino
- gazíran -a -o:
gazirana preja
♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline
- 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
- 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
- 1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
- 2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
- 3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
- 4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
knjiž. mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči: reka, polna tolmunov, brzic, derečin in jarin
1. manjšalnica od novec: bakreni novci in novčiči; novčič za en peni, pet par
2. nekdaj novec majhne vrednosti: plačati, zaslužiti dvajset novčičev
1. poln pen: penasta voda; penasto mleko; kozarec penastega piva / ves penast je okoli ust; penast od jeze / penaste ustnice / penast konj
2. podoben peni: penasta masa, snov / penasto tesnilo iz penaste snovi
// navadno v zvezi penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov: izdelek iz penaste gume
♦ grad. penasti beton penjeni beton
- pénasto prisl.:
gastr. rumenjak in sladkor penasto stepsti mešati tako dolgo, da se speni
povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo
- péniti se
1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali
2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci
// pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela
- penèč -éča -e:
plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi / peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega
- pénjen -a -o:
grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
1. podplat, spodnji del stopala: Poplat ABC 1725, A3b; Planta Poplat KMS 1780, A7b; Lüdjé od zdávnya sztopáj (oglav, poplat) nücajo na mêrjenye KAJ 1870, 65; Sajtrav poplat z-sürkim répom KAJ 1870, 96; Od temena mao, notri do poplata BKM 1789, 78; Preczi szo sze nyemi pa potrdili poplatje i glej'znyi KŠ 1771, 348; Kak ſzo obracsali ſzv’e nekepesne lampicze I 'sionate poplate SIZ 1807, 56; Talp; podplat KOJ 1833, 174; Puži na črevi májo mésnati podplat, po šterim lazijo AI 1878, 40; Medved hodi po celi podplataj AI 1878, 10
2. spodnji del obuvala: rokodelavec, gda je vcsászi na péni poplat kuko AIP 1876, br. 1, 6
3. noga: Na poplataj [medved] pod škrampliči má dve blazinici AI 1878, 37; Na eto cêli varos na poplataj bio AIP 1876, br. 5, 2
skísnjeni -a -o skisan: na rasztovom péni szkisznyeno cserno descsevno vodou v-glá'sek nalijéjo KOJ 1845, 110
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »