Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ceramíd ceramída samostalnik moškega spola [ceramít ceramída]
    navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ceramide, nem. Ceramid, iz lat. cēra ‛vosek’ + ↑amid
Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
      1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
Celotno geslo eSSKJ
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
čmŕlj čmŕlja samostalnik moškega spola [čmə̀rl] in [čmə̀rəl]
    čebeli podobna žuželka z debelim dlakavim telesom; primerjaj lat. Bombus
ETIMOLOGIJA: nastalo v nar. razvoju iz *čmel' = rus. šmélь, češ. čmel < pslov. *čьmel'ь, sorodno z nem. Hummel, verjetno iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
jojóba jojóbe samostalnik ženskega spola [jojóba]
    1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis
      1.1. plodovi tega grma
      1.2. olje, vosek iz plodov tega grma
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jojoba in meh. špan. jojoba iz nekega indijanskega jezika
Celotno geslo eSSKJ
jojóbin jojóbina jojóbino pridevnik [jojóbin] ETIMOLOGIJA: ↑jojoba
Celotno geslo eSSKJ
kápnik kápnika samostalnik moškega spola [kápnik]
    1. podolgovata tvorba, ki v kraških jamah nastaja z nalaganjem mineralov, izločenih iz kapljajoče vode
      1.1. kar spominja na tako tvorbo
ETIMOLOGIJA: iz kap iz ↑kapati - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cerezín -a m (ȋ)
kem. čebeljemu vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska: vosek mešati s cerezinom
SSKJ²
čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
SSKJ²
čebélen -lna -o [čebelən in čəbelən] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čebele: čebelni panj, roj; čebelno želo / čebelni vosek
SSKJ²
čebélji -a -e [čebelji in čəbelji] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čebele: čebelji pik / čebelji roj; čebelja zalega / čebelji med, vosek
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov
SSKJ²
depilácija -e ž (á)
kozm. začasna odstranitev dlak s kože: v kozmetičnem salonu opravljajo tudi depilacijo; laserska depilacija; boleča, neboleča depilacija bikinija, nog; aparat, krema, vosek za depilacijo; epilacija in depilacija
SSKJ²
enkávstika -e ž (á)
um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek: slikarka je zanimiva v enkavstiki
// slika v tej tehniki: razstava oljnih slik in enkavstik
SSKJ²
epilácija -e ž (á)
kozm. trajna odstranitev dlak s kože: električna, laserska epilacija; trak, vosek za epilacijo; depilacija in epilacija / trajna epilacija
SSKJ²
gnêsti gnêtem nedov., stil. gnetó; gnêtel in gnétel gnêtla, stil. gnèl gnêla (é)
povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: gnesti testo; gnesti vosek, glino; gnesti z rokami, s strojem / nervozno je gnetla robec v rokah mečkala; pren. gnesti in oblikovati neosveščeno množico
// ekspr. vznemirjati, mučiti: gnete ga zavist; nekaj ga je gnetlo v notranjosti
    gnêsti se 
    stati ali s težavo se premikati v množici ljudi: množica se je gnetla k izhodu; vsi so se gnetli v sobi; ljudje so se gnetli pred blagajno / otroci se gnetejo okrog peči; pren. misli in vtisi so se mu gnetli po glavi
    gnetóč -a -e:
    množica gnetočih se ljudi
    gnetèn -êna -o:
    gneteno testo
SSKJ²
izdelováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje
2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte
● zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati
// pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka
3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
SSKJ²
líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í)
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo
// ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove
7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenel
    lijóč -a -e:
    lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda
    lít -a -o:
    liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
    ♦     grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo
Število zadetkov: 197