- navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
- 1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
- 1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
- čebeli podobna žuželka z debelim dlakavim telesom; primerjaj lat. Bombus
- 1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis
- 1.1. plodovi tega grma
- 1.2. olje, vosek iz plodov tega grma
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi z jojobo 1.1.
- 2. ki je iz jojobe 1.1. ali vsebuje jojobo 1.1.
- 1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
- 2. žival sive barve, navadno krava
- 3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
- 4. medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela
ETIMOLOGIJA: ↑siv
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
kem. čebeljemu vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska: vosek mešati s cerezinom
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
nanašajoč se na čebele: čebelni panj, roj; čebelno želo / čebelni vosek
nanašajoč se na čebele: čebelji pik / čebelji roj; čebelja zalega / čebelji med, vosek
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov
kozm. začasna odstranitev dlak s kože: v kozmetičnem salonu opravljajo tudi depilacijo; laserska depilacija; boleča, neboleča depilacija bikinija, nog; aparat, krema, vosek za depilacijo; epilacija in depilacija
um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek: slikarka je zanimiva v enkavstiki
// slika v tej tehniki: razstava oljnih slik in enkavstik
kozm. trajna odstranitev dlak s kože: električna, laserska epilacija; trak, vosek za epilacijo; depilacija in epilacija / trajna epilacija
povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: gnesti testo; gnesti vosek, glino; gnesti z rokami, s strojem / nervozno je gnetla robec v rokah mečkala; pren. gnesti in oblikovati neosveščeno množico
// ekspr. vznemirjati, mučiti: gnete ga zavist; nekaj ga je gnetlo v notranjosti
- gnêsti se
stati ali s težavo se premikati v množici ljudi: množica se je gnetla k izhodu; vsi so se gnetli v sobi; ljudje so se gnetli pred blagajno / otroci se gnetejo okrog peči; pren. misli in vtisi so se mu gnetli po glavi
- gnetóč -a -e:
množica gnetočih se ljudi
- gnetèn -êna -o:
gneteno testo
1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje
2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte
● zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati
// pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka
3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo
// ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove
7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenel
- lijóč -a -e:
lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda
- lít -a -o:
liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
♦ grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »