Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vodníca -e ž (í) 
  1. 1. ženska, ki koga kam vodi: iti za vodnico; poiskati primerno vodnico
  2. 2. žival, ki vodi trop, čredo: živali se zbirajo okoli vodnice; krava, ovca vodnica
  3. 3. ekspr. ženska, ki z zgledom, nasveti vodi koga: kot najstarejši otrok je bila vodnica bratom in sestram
  4. 4. ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev; vodička: delati pri turističnem podjetju kot vodnica / turistična vodnica
  5. 5. ženska, ki vodi (taborniški) vod: postati vodnica; vodnica čebelic
  6. 6. ekspr. kar vodi človekovo ravnanje: ta misel mu je bila vse življenje vodnica / zvezda vodnica
SSKJ
volčìč -íča [u̯č] m (ȉ í) 
  1. 1. manjšalnica od volk: od nekod se je pritepel volčič; volkulja z volčiči
  2. 2. nar. vnetje vimena: krava je pred telitvijo dobila volčič / volčič na vimenu
    // vnetje sploh: volčič na gobcu, parkljih
  3. 3. nar. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti; bunika
SSKJ
vrážji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot kletvica vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje
  2. 2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta vražja krava kar naprej sili v deteljo / kot psovka čakaj, vrag vražji, ti že pokažem
  3. 3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: to so bili vražji časi; to delo je res vražje / vražje vreme zelo slabo, neugodno
  4. 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: vražji pogum / imeti vražjo srečo
  5. 5. ekspr. zelo iznajdljiv, spreten: vražji fant, vse zna; ima vražjo ženo
    // živahen, nagajiv: vražje dekle se ni pustilo ujeti; pusti ga, preveč je vražji
    ●     zastar. vražje podobice igralne karte; nar. vražja trava rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti; drobnocvetni rogovilček
    ♦     bot. vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas; vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela; zool. vražji cvet cvetu podobna afriška bogomolka, Idolum diabolicum
    vrážje prisl.: vražje se mudi; bilo mu je vražje mraz; vražje hudoben; vražje težko je bilo; sam.: v tem človeku je nekaj vražjega
SSKJ
zajáhati -am tudi -jášem dov. (ā) 
  1. 1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani: zajahati konja, osla; v skoku zajahati žival
    // ekspr. sesti tako na kaj sploh: zajahati kolo, motor; otrok je zajahal pručko
  2. 2. jahaje iti, oditi: poslovil se je in zajahal proti domu; zajahati za kom
  3. 3. začeti jahati: upočasnil je dir in zajahal korakoma
  4. 4. dvigniti sprednji del telesa na drugo žival kot pri paritvi: pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo
    // ekspr. priti s sprednjim delom na drugo vozilo: ob sunku je srednji vagon kar zajahal vagon pred seboj
  5. 5. pog. dobiti oblast nad kom, začeti komu delati nasilje: pazi, da te ne bo spet zajahal
    ●     ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti
SSKJ
zamrčáti -ím dov. (á í) oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava je zadovoljno zamrčala
// nar. vzhodno zamrmrati, zabrundati: starec je v odgovor samo nekaj zamrčal
SSKJ
zamúkati -am dov. (ū) oglasiti se z glasom mu: krava je zamukala
SSKJ
zapléčje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. del živali ob plečih, za pleči: krava s širokim zaplečjem
  2. 2. knjiž. ozadje: občinstvo je bilo v zaplečju
SSKJ
zbezljáti -ám [bəz in bez] dov. (á ȃ) 
  1. 1. začeti bezljati: krave so zbezljale; zaradi muh, vročine živina zbezlja
    // bezljajoč uiti: žrebiček je zbezljal iz hleva; ovce so zbezljale v gozd
    // pog. zdirjati, zdivjati: otroci so zbezljali čez cesto
  2. 2. ekspr. začeti se zelo hitro premikati: kazalci merilnika hitrosti so kar zbezljali
  3. 3. pog., ekspr. začeti se lahkomiselno izživljati, zlasti spolno: fant je zbezljal; pustila je moža in zbezljala
    ●     ekspr. cene so zbezljale so se (hitro) zvišale; ekspr. srce mu je zbezljalo od veselja postal je zelo vesel
    zbezlján -a -o: zbezljana krava
SSKJ
zdivjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal
    // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo
  2. 2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika
    // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi
  3. 3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka
    // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi
  4. 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar
    zdivján -a -o: zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; prim. izdivjati se
SSKJ
zvončárka -e ž (á) žival, ki nosi zvonec in vodi čredo: vsa čreda je šla za zvončarko / krava zvončarka
SSKJ
zvončást -a -o prid. (ȃ) nar. gorenjsko, navadno v zvezi zvončasta krava krava, ki nosi zvonec in vodi čredo: zvončasta krava je hodila pred vsemi; sam.: za zvončasto je šla vsa čreda
SSKJ
žalováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. čutiti, izražati žalost zaradi smrti, izgube koga: ne žalujte, saj se vrnemo; žalovati za očetom; ekspr. vsa dežela je žalovala za njim; bridko, dolgo, naglas žalovati / žalovati po domovini, za nekdanjimi časi / v osmrtnicah za pokojnikom žalujejo žena in otroci / slavec ne žaluje več, ampak veselo poje; krava žaluje za teletom
    // knjiž. biti žalosten, žalostiti se: žalovati zaradi zamujene priložnosti; žaluje, ker ni več svoboden
  2. 2. v spomin na umrlega nositi oblačilo žalne barve in se ne udeleževati zabavnih prireditev: eno leto je žalovala po možu, za možem
    ●     ekspr. tudi potok žaluje teče počasi, nerazgibano; ekspr. zapuščeni sadovnjak žaluje je prazen, pust
    žalováje: žalovaje koprneti po izgubljenem
    žalujóč -a -e: žalujoč za prijateljem, je napisal pesem; žalujoč glas; žalujoči sorodniki / v osmrtnicah žalujoči ostali pokojnikovi sorodniki; sam.: jok žalujočih
Število zadetkov: 192