Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Sklanjanje priimkov »Bobek, »Grmek«, »Kozel«

Zanima me predvsem priimek Bobek; glede na to, da se Grmek sklanja Grmeka, me zanima če je možno da se tudi Bobek sklanja Bobeka. Na Štajerskem imetniki priimka Kozel sklanjajo Kozela, ne pa KOZLA; ogovarjanje žene je gospa Kozelova, ne pa gospa Kozlova. Zanima me (ne)pravilnost te sklanjatve in nato morebitna izpeljava priimka Bobek, Bob(e)ka, Bob(e)kova.

Jezikovna
»Skutin« ali »skutni« zavitek?

Ker sem v več različnih kuharskih knjigah in objavah zasledila dva različna zapisa, me zanima, kateri je pravi: skutni zavitek ali skutin zavitek? In skutno pecivo ali skutino pecivo?

Jezikovna
Slovarska napotila: »organizatorka« ali »organizatorica«

V SP je organizatorka pisana poševno – kaj to pomeni? Torej mora biti organizatorica? Raba je na strani organizatorke.

Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna
Spol samostalnika »prepad«: »Turkova prepad« ali »Turkov prepad«?

Na Kumu obstaja prepad (ki je sicer brezno), in ki je na smerokazu poimenovano kot Turkova prepad. Na sami uradni tabli pri breznu, postavljeni s strani države, piše Turkov prepad, vendar je tudi na nekaterih spletnih naslovih, na primer:

to brezno poimenovano kot Turkova prepad (na nekaterih pa kot Turkov prepad).

Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšno jezikovno posebnost gre (saj v SSKJ-ju ni podobnega primera, v pravopisu pa obstaja za prepad samo moška oblika) in katere so v slovenščini še podobne besedne kombinacije.

Jezikovna
Tabujske besede v SSKJ: »lulika«

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna
Tolkienovščina

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Jezikovna
Tvorjenje pridevnikov iz ukrajinskih imen »Popasna« in »Rubižne«

V novicah o Ukrajini se pojavljata mesti Popasna in Rubižne. Zanima me tvorjenje pridevnikov iz teh zemljepisnih imen. Pa tudi kako bi v slovenščini poimenovali prebivalce teh dveh mest.

Jezikovna
Ženska oblika besede »modrec«

V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?

Jezikovna
Ženski pedofil je ...?

Veliko se ukvarjam s slovenskim pravopisom oziroma z jezikom na splošno, ker prevajam tuja dela, pa tudi sam pišem in objavljam prozo. Zanima me, kakšna je ženska oblika besede pedofil? V SSKJ je nisem našel. V Novi besedi sem dobil en sam zadetek: s pedofilkami.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Generalka
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja general , ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu Gigafida predlagana rešitev generalica  (gl. odgovor Ženska oblika generala je »generalica«? ), ker naj bi bila generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako generalica kot generalka , v Vojaškem slovarju (Ministrstvo za obrambo, 2002) pa je navedena samo oblika generalinja .
Terminološka
Klikolovka
Izraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Terminološka
Kobila poni
Poni je skupno poimenovanje za pasme konj, pri katerih višina vihra ne presega 148 cm. Kako bi poimenovali odraslo samico takšnega konja? Ali bi bil ustrezen termin ponica ali ponijka ?
Terminološka
Korepetitorka
V tekmovalni knjižici, pri objavah rezultatov in na plaketah nagrajencev Zveze slovenskih glasbenih šol sem zasledila, da se kot ženska oblika besede korepetitor , ki označuje osebo, ki na klavirju spremlja nastop drugih glasbenikov, pojavlja oblika korepetitorica , s čimer se ne strinjam. Po mojem mnenju se korepetitorka sliši bolj domače in se razlikuje od hrvaščine, kjer uporabljajo obliko korepetitorica . Tudi v SSKJ2 najdem le obliko korepetitorka , medtem ko korepetitorica ni navedena. Ali je torej prav korepetitorka ali korepetitorica ? Sta morda pravilni obe možnosti?
Število zadetkov: 2054