Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Zakaj razlike: »saint-« in »san-« in »sen-«?

Zanima me, kako to, da se besedica Saint v poslovenjenih izrazih zapisuje kar na tri različne načine: saintsimonist, sanpavlija, senžermenski.

Jezikovna
Zakaj se »čimprejšnji« piše skupaj?

Zakaj se čimprejšnji piše skupaj?

Jezikovna
Zakaj se »izven« nadomešča z »zunaj«?

Zakaj se izven nadomešča z zunaj?

Jezikovna
Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Jezikovna
Zakaj se piše predhodni in zakaj naslednji?

Zakaj se piše predhodni (brez "nj"), hkrati pa naslednji (z "nj")? Je to posledica nesmiselnega vrivanja nj-jev v slovenščino iz srbščine?

Jezikovna
Zakaj se ta samostalnika »etui« in »radio« sklanjata različno?

Dva slovnično zelo podobna samostalnika (m. spol, 1. m. sklanjatev, v imenovaniku se končata na dva samoglasnika), ampak sklanjata pa se različno. To sta samostalnika radio in etui.

Zakaj se npr. v rodilniku sklanjata drugače? radia etuija

Jezikovna
Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Jezikovna
Zakaj uporabljamo zvezo »par hlač« za ene hlače?

Kako je z uporabo zveze par hlač za ene hlače?

Jezikovna
Zakaj vejica pred »in«

Veliko gledam TV in na enem podnapisu je bil napisan stavek, pri katerem mi ni jasno, zakaj je bila vejica pred in. Stavek se je glasil:

Ti imaš že veliko svojih težav, in ena izmed njih je tvoj alkoholizem.

Kaj porečete na to, da je prevajalec pred veznikom in napisal vejico? Ali se je mogoče zmotil ali ne? Mar ni to vezalno priredje? Če se ni zmotil, me seveda zanima obrazložitev.

Jezikovna
Zanesljivost Wikipedije

Je Wikipedija zanesljiv vir za zgledovanje pravilno zapisanih in prečrkovanih tujih imen ter prevzetih izrazov?

Jezikovna
Zanikanje dejanja, izraženega z nedoločnikom, in ustreznost sklona

Prosim nasvet za ta stavek:

Strategija pomeni, da se odločimo narediti ene stvari, ne pa drugih. ALI: ne pa druge.

Jezikovna
Zanikanje dejanja, izraženega z nedoločnikom (2)

Prosim za odgovor na vprašanje, kaj je prav:

Seveda je prav, da se obsodijo posamezni zločini, ne more pa se zato revidirati zgodovina in celoten boj proti okupatorju proglasiti za zločinskega/revidirati zgodovine in celotnega boja proti okupatorju proglasiti za zločinskega.

Jezikovna
Zanikanje in rodilnik

Vem, da je bilo o pravilni uporabi zanikanja že veliko napisanega, pa vendar sem v dilemi. Kakšen bi bil po vašem pravilen ta stavek?

  • Ni storil isto.

ali

  • Ni storil istega.

(meni se zdi ta druga varianta zelo nenavadna, a menda je ta prava).

In kako bi bilo prav v primeru:

  • Ni mislil nič resnega.

ALI

  • Ni mislil ničesar resnega.

Jezikovna
Zanikanje – rodilnik ali tožilnik?

Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.

  • Vodenja postopka samega po sebi ni mogoče razumeti kot povzročanje/povzročanja škode.
  • Vodenja ni mogoče razumeti kot ustrezno/ustreznega.
  • Ne določa protipravnosti kot element/elementa odškodninske odgovornosti (tj. ne določa, da je protipravnost element odškodninske odgovornosti).
  • Odločitve ne bo občutil kot pravične.

Jezikovna
Zanima me, kako je nastal priimek »Bulc«?

Zanima me, kako je nastal priimek Bulc?

Jezikovna
Zanima me izvor priimka »Kampijut«

Zanima me izvor priimka Kampijut.

Jezikovna
Zapis »kulturno-umetniško društvo«

V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).

V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?

Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.

Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.

Jezikovna
Zapis »peptonsko slana raztopina«

Zanima me, kako pravilno zapišemo peptonsko slana raztopina – skupaj, narazen, z vezajem ali brez.

Jezikovna
Zapis administrativne enote in nestični vezaj

Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.

Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Število zadetkov: 2202