Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Terminološki slovar betonskih konstrukcij
Pravni terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar
Jezikovna svetovalnica
Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.
Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.
Katera od spodnjih povedi je pravilna?
- Sprehajala sem se po Ulici bazoviških junakov.
- Sprehajala sem se po ulici Bazoviških junakov.
- Sprehajala sem se po Ulici Bazoviških junakov.
- Sprehajala sem se po ulici bazoviških junakov.
Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?
Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :
- Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini
vendar tudi
- Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.
Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<
Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.
Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.
Terminološka svetovalnica
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin gaslighting . Gre za obliko nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj z različnimi manevri poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji meša. Ime je dobila po filmu Plinska svetilka (ang. Gaslight, 1944), ker se v njem ta oblika nasilja pojavi. Ustreznega slovenskega termina nismo našli. Tudi v slovenskih besedilih se uporablja angleški termin gaslighting . Če bi ga prevajali npr. kot zamegljevanje , bi se izgubila povezava z naslovom filma.
Kadar govorimo o nasilju nad ženskami, se v zadnjih letih zelo pogosto uporablja poimenovanje coercive control , ki označuje psihično nasilje in vključuje nefizične napade, grožnje, poniževanja in ustrahovanja ali druge zlorabe, s katerim želi povzročitelj žrtev prestrašiti in ji škodovati. Gre za nadzorovalno in manipulativno vedenje v odnosu. V hrvaščini izraz prevajajo kot prisilna kontrola , v slovenščini pa ustaljenega prevoda še nismo zasledili, doslej smo uporabljali prisilni nadzor , a se nam ne zdi najustreznejši izraz. Kakšno je vaše mnenje?
Potrebujem pomoč pri uporabi besede bullying v slovenščini. Gre za namerno, ponavljajočo se uporabo nasilja med otroci in mladostniki, pri katerem je razmerje med udeleženimi neenakovredno, kar pomeni, da močnejši ustrahujejo šibkejše, nasilje pa je lahko fizično ali psihično. V slovenščini se beseda bullying (še) ne uporablja in nimamo nobene besede, ki bi bullying opisala. Uporabljata se besedi trpinčenje in ustrahovanje , vendar pa ti dve besedi ne ustrezata definiciji. Ker je zveza ( med)vrstniško nasilje preveč skopa, želim pri svojem delu uporabljati besedo bullying . Kako bi angleško besedo bullying prilagodili slovenščini?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- Naslednja »