vizažíst -a m, člov. (ȋ)
strokovnjak za ličenje: priznani vizažist; profesionalni vizažist; poklic vizažista; Vizažist mora vedeti, kaj hoče ženska doseči z ličenjem E ← frc. visagiste iz visage 'obraz'
Zadetki iskanja
SNB
SNB
vlóžekSSKJ -žka m (ọ̑)
kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; input: finančni vložek; kapitalski vložek; Za hotelsko ponudbo je potreben velik vložek v objekt, za goste pa je treba pripraviti privlačne programe po konkurenčnih cenah E (↑)vložíti
kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; input: finančni vložek; kapitalski vložek; Za hotelsko ponudbo je potreben velik vložek v objekt, za goste pa je treba pripraviti privlačne programe po konkurenčnih cenah E (↑)vložíti
SNB
vnašálec -lca [wnašau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor kaj vnaša, navadno podatke: Na petih okrajnih sodiščih, kjer imajo največ zaostankov, so sprejeli ukrepe za njihovo zmanjševanje, med drugim so angažirali zunanje vnašalce in povečali normo E (↑)vnášati
kdor kaj vnaša, navadno podatke: Na petih okrajnih sodiščih, kjer imajo največ zaostankov, so sprejeli ukrepe za njihovo zmanjševanje, med drugim so angažirali zunanje vnašalce in povečali normo E (↑)vnášati
SNB
vnašálka -e [in wnašau̯ka] ž (ȃ)
1. člov. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke: Obtoženka je delala kot vnašalka podatkov na magnetni trak
2. tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return; enter, return: pritisniti vnašalko; Po vrednostih v seznamu se lahko sprehajamo s tipkama za pomik gor in dol, izbrano vrednost pa potrdimo z vnašalko E ↑vnašálec
1. člov. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke: Obtoženka je delala kot vnašalka podatkov na magnetni trak
2. tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return; enter, return: pritisniti vnašalko; Po vrednostih v seznamu se lahko sprehajamo s tipkama za pomik gor in dol, izbrano vrednost pa potrdimo z vnašalko E ↑vnašálec
SNB
zablefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zblefirati: zablefirati emocije; Tisti, ki imajo z javnim nastopanjem več izkušenj, delujejo suvereno, imajo izoblikovan nastop in znajo v kočljivih položajih tudi zablefirati E (↑)blefírati
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zblefirati: zablefirati emocije; Tisti, ki imajo z javnim nastopanjem več izkušenj, delujejo suvereno, imajo izoblikovan nastop in znajo v kočljivih položajih tudi zablefirati E (↑)blefírati
SNB
zabrisovánje -a s (ȃ)
povzročanje, da je kaj manj vidno, jasno: zabrisovanje slike; Pomen visoke mode sta zmanjšala tudi zabrisovanje meje s prêt-àporterjem oziroma nosljivo modo in pojav visoke mode na prodajnih policah E (↑)zabrisováti
povzročanje, da je kaj manj vidno, jasno: zabrisovanje slike; Pomen visoke mode sta zmanjšala tudi zabrisovanje meje s prêt-àporterjem oziroma nosljivo modo in pojav visoke mode na prodajnih policah E (↑)zabrisováti
SNB
zadékati -am dov. (ẹ̑) pog.
1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč
2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2
1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč
2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2
SNB
zadétSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E ↑zadéti se
1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E ↑zadéti se
SNB
zadétostSSKJ -i ž (ẹ̑) pog.
stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
SNB
zagrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr.
kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča« E (↑)zagréti
kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča« E (↑)zagréti
SNB
zajêbanec -nca m, člov. (ȇ) vulg.
kdor povzroča komu kaj nezaželenega, slabega: V življenju sem se le enkrat stepel, a v filmih vedno igram vloge nekih zajebancev E (↑)zajébati
kdor povzroča komu kaj nezaželenega, slabega: V življenju sem se le enkrat stepel, a v filmih vedno igram vloge nekih zajebancev E (↑)zajébati
SNB
zakájati se -am se nedov. (á) pog.
omamljati se s kajenjem mamil, zlasti marihuane: Ko pade noč, se začnejo zapijati in zakajati, tako da se zjutraj ne spomnijo, kaj se je zgodilo E ↑zakadíti se
omamljati se s kajenjem mamil, zlasti marihuane: Ko pade noč, se začnejo zapijati in zakajati, tako da se zjutraj ne spomnijo, kaj se je zgodilo E ↑zakadíti se
SNB
zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizírati
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizírati
- zamerikanizírati se -am se dov. (ȋ)
privzeti ameriški način življenja in mišljenja; poameričaniti se: Množična kultura se je že do skrajnosti zamerikanizirala
SNB
zamolčánost -i [zamou̯čanost] ž (á)
dejstvo, da je kaj zamolčano: zamolčanost dogodkov; Zamolčanost in odrinjenost vseh tragičnih usod nas vse še vedno bremeni E (↑)zamolčáti
dejstvo, da je kaj zamolčano: zamolčanost dogodkov; Zamolčanost in odrinjenost vseh tragičnih usod nas vse še vedno bremeni E (↑)zamolčáti
SNB
zatrávljati -am nedov. (á)
povzročati, da se kaj zaraste, prekrije s travo: Začeli smo zatravljati vinograde E (↑)zatráviti
povzročati, da se kaj zaraste, prekrije s travo: Začeli smo zatravljati vinograde E (↑)zatráviti
SNB
zavrnítveni -a -o prid. (ȋ)
ki izraža nasprotovanje čemu in povzroči, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrnitvena odločba; zavrnitvene reakcije; V zavrnitvenem sklepu ustavno sodišče ugotavlja, da je o ustavnosti spornega člena enkrat že odločilo in da ta ni v neskladju z ustavo E (↑)zavrnítev
ki izraža nasprotovanje čemu in povzroči, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrnitvena odločba; zavrnitvene reakcije; V zavrnitvenem sklepu ustavno sodišče ugotavlja, da je o ustavnosti spornega člena enkrat že odločilo in da ta ni v neskladju z ustavo E (↑)zavrnítev
SNB
zblefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zablefirati: V radijskem studiu je moč marsikaj zblefirati, v živo pa pokažeš, kdo si E (↑)blefírati
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zablefirati: V radijskem studiu je moč marsikaj zblefirati, v živo pa pokažeš, kdo si E (↑)blefírati
SNB
zjêbati -em in -am dov. (ȇ) vulg.
1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko
2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic
3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati
1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko
2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic
3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati
SNB
žúrSSKJ -a m (ȗ)
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 219
Dostopnost