Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
žúr -a m (ȗ) sleng. (domača) zabava
SSKJ²
žúranje -a s (ȗ)
glagolnik od žurati: divje nočno žuranje; srednješolsko žuranje za vikend; možnosti, prostor za žuranje
SSKJ²
žúrati -am nedov. (ȗ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: hoditi žurat s prijatelji; žurati do jutra; študirati in žurati
Pravopis
žúrati -am nedov. -ajóč, -áje; žúranje (ȗ) sleng. veseljačiti, zabavati se
SSKJ²
žúren -rna -o prid. (ū)
zastar. hiter, uren2: žurna hoja
    žúrno prisl.:
    žurno delati
SSKJ²
žúriti se -im se nedov. (ū)
zastar. hiteti: žuril se je domov / ni se ti treba tako žuriti
SSKJ²
žúrka -e ž (ȗ) pog.
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: žurka se je zavlekla do šeste zjutraj; pospravljati po študentski žurki; novoletna žurka / povabiti na žurko za rojstni dan domačo zabavo
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: glasbena skupina zna narediti žurko
Pravopis
žúrka -e ž (ȗ) sleng. (domača) zabava
Celotno geslo eSSKJ
žúžek žúžka samostalnik moškega spola [žúžək]
    žuželka, zlasti hrošč
STALNE ZVEZE: črni žitni žužek
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...
SSKJ²
žúžek -žka m (ū)
1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, zool. rilčkar: žužki v fižolu, moki
3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria:
Pravopis
žúžek -žka m živ. (ú; ȗ) črni ~; nestrok. |strok. rilčkar|
Pravopis
Žúžemberk -a m, zem. i. (ú) v ~u
žúžemberški -a -o (ú)
Žúžemberčan -a in Žužemberčàn -ána in Žužemberčán -a m, preb. i. (ú; ȁ á; ȃ)
Žúžemberčanka -e ž, preb. i. (ú)
SSKJ²
žúžlja -e ž (ȗ)
1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
Pravopis
žúžlja -e ž, člov. (ȗ) poud. |kdor nerazločno govori|
SSKJ²
žúžnja -e ž (ū)
ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
Pravopis
žúžnja -e ž, člov. (ú; ȗ) poud. |kdor nerazločno govori|
Geologija
žveplénasta želézova rúda -e -e -e ž
Pravopis
žvêplo -a s, snov. (é) vonj po gorečem ~u; poud. bruhati ogenj in ~ na nasprotnika |napadati ga z besedami|
Celotno geslo eSSKJ
žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]
    1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti
Celotno geslo eSSKJ
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...
Število zadetkov: 22700