Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Razlikovanje med »kajne« in »kaj ne«?

Vprašalnica kajne se piše skupaj, kajne? Velikokrat zasledim, da pišejo narazen in sicer kaj ne.

Prosim za strokovno obrazložitev; kaj o tem pravi SSKJ?

Jezikovna
Razlikovanje med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki: »ribani« ali »riban sir«?

Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:

  • riban sir ali ribani sir
  • mlet črni poper ali mleti črni poper
  • bel kuh ali beli kruh
  • zorjen zrezek ali zorjeni zrezek
  • modificiran škrob ali modificirani škrob
  • krompirjev prigrizek
  • slani mlad krompir ali mladi krompir

Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?

Jezikovna
Razlikovanje med pridevniškima oblikama »svet« in »sveti«

Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.

Jezikovna
Razlog za vikanje v moški obliki

Pregledala sem temo vikanja pa tudi druge spletne strani, vendar nikjer ne najdem odgovora na vprašanje, zakaj se v slovenščini vika v množini moškega spola, ne na primer v množini ženskega spola ali s kakšno nevtralno obliko.

Se je kdo že ukvarjal s tem vprašanjem in ali obstaja še kakšna druga možna razlaga razen zgodovinskega položaja žensk? Sama je ne vidim, vendar je ne želim prehitro sklepati, zato me zanima, ali se je kdo strokovno podkovan že ukvarjal s tem vprašanjem in do kakšnih ugotovitev je prišel? Enako velja za uporabo moške oblike kot slovnično nevtralne.

Jezikovna
Razmerje med besedama »konsistenca« in »doslednost«

Na predavanjih sem zasledil besedo konsistenca. Konsistenca v smislu doslednega sledenja na začetku začrtanim smernicam. Npr. pri programiranju se držimo neke konsistence pri poimenovanju spremenljivk. Spremenljivke enakega tipa poimenujemo na enak način, ki ga določimo na začetku. Zanima me če je v tem smislu beseda konsistenca enakovredna besedi doslednost. Če je tako, zakaj besede doslednost ni v spletnem SSKJ navedene kot sopomenka besedi konsistenca.

Moje povpraševanje je zgolj informativne narave in moj namen je izključno boljše poznavanje slovenščine.

Jezikovna
Razmerje med glagoloma »preučevati« in »proučevati«

Zanima me, ali sta glagola preučevati in proučevati pomensko enakovredna oziroma ali je raba katerega od njiju primernejša. Hvala za odgovor.

Jezikovna
Razmerje med glagoloma »reči« in »povedati«

Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.

Našla sem citat Janeza Gradnišnika:

»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.

Vljudno prosim za obrazložitev.

Jezikovna
Razmerje med »ki jih« in »katere« ter mnenje o hipotezi

Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.

Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.

O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.

Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).

Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)

Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?

Jezikovna
Razmerje med »obletnica« in »n-letnica«

V medijih se pojavlja zapis ob 200-letnici rojstva F. Miklošiča. Ali ni pravilno ob 200. obletnici rojstva neke osebe in ob 200-letnici delovanja kakega društva, torej da uporabimo besedo obletnica, kadar se nanaša na enkraten dogodek, in -letnica, kadar se nanaša na trajanje/delovanje?

Jezikovna
Razmerje med pridevnikoma »diskriminatorski« in »diskriminatoren«

Kateri izraz je najprimernejši (v pravnem besedilu): diskriminatorno/diskriminacijsko/diskriminatorskoravnanje? Zdi se mi, da je najbolj uveljavljen prvi izraz, vendar ga ni niti v SSKJ niti v pravopisnem slovarju.

Jezikovna
Razmerje med pridevnikoma »podzemni« in »podzemeljski«

Pišem vam za pomoč oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe besede podzemni (podzemna voda, habitat, ipd.) oz. podzemeljski. Uporabljata se sicer oba termina, oba sta v Franu, v SSKJ je naveden podzemeljski, in sama se striktno držim podzemeljska favna, habitat, itd., seveda pa sprejmem tudi drugo obliko. Zdi se mi, da je izraz podzemen izpeljan iz podzemeljski, direktno pa etimologije ni mogoče razbrati, ker »podzem« ali »podzema« nič ne pomeni. A jezik je živ in taki izrazi nenehno nastajajo. Strokovno se mi zdi edini ustrezen izraz »podzemeljski«, literarno pa me prav nič ne motijo še kaki drugi izrazi. Kakšno pa je vaše mnenje?

Jezikovna
Razmerje med »štediti« in »varčevati«

Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?

Jezikovna
Razmerje med veznikoma »in« »ter«

Zanima me kakšno je zaporedje veznikov in, ter v povedi? Ali je obvezno najprej in nato pa ter?

Jezikovna
Razmerje med »zdaj« in »sedaj«

Zame je ustreznejša beseda zdaj namesto sedaj.

Glede besed poskus in poizkus pa imam težavo. Katera se Vam zdi boljša? Glede na okrnitev se- v z- pri sedaj in zdaj se nagibam k poskus, kjer se enako -iz- okrni v -s- pri poizkus in poskus.

Jezikovna
Razposajenost, razposajen, razposaditi

Ker pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna
Razvezava kratice AVK

V objavljenih dokumentih na internetu se srečujem z različnimi zapisi za kratico AVK (avdio video konferenčni sistem). Kako se pravilno zapiše? Ali avdio videokonferenca, avdio - video konferenca, avdio video konferenca, avdio-video konferenca ali še kako drugače?

Jezikovna
Razvoj digitalne kompetence nekoga ali pri nekom

Zanima me, ali je v spodnjem primeru treba uporabiti mestnik ali rodilnik. Razvoj digitalne kompetence pri učitelju ali Razvoj digitalne kompetence učitelja

Jezikovna
Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

Jezikovna
Reference v Koranu (poglavje, verz)

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

  • 15,7
  • 15: 7
  • 15:7

Kateri način je pravilen?

Jezikovna
Reference v Koranu (poglavje, verz)

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

  • 15,7
  • 15: 7
  • 15:7

Kateri način je pravilen?

Število zadetkov: 3654