Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.-Valj. (Rad); — verschließen (fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; (fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zatòk, -tǫ́ka, m. 1) die Bai, Cig., Jan., Jes.; das Haff, Cig. (T.); morski z., Guts.; "zatok, to je, v suhi svet stoječe morje", Ravn.; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — 3) zatọ̑k, die Geschwulst, Cig.
Pleteršnik
zavẹ́zniti, -nem, vb. pf. mit einem umgestürzten Gefäß bedecken; z loncem z. kaj; — mit einem Deckel zudecken, Jan., M.; — peč z., den Ofen (durch Vorstellung einer Platte) verschließen, Z., C., Št.; zaveznjeno nebo, ein bewölkter Himmel, C.; — zaveznil je v morje kralja, vozove, er hat mit den Wellen des Meeres den König, die Wagen bedeckt, Ravn.; — z. jo komu, jemandem eine Ohrfeige geben, SlGradec-C.
Pleteršnik
zbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. in stürmische Bewegung versetzen: vihar je zburkal morje, Cig., nk.; z. se, in stürmische Bewegung gerathen, Cig.; morje se je zburkalo, M.; zburkan, flutbewegt, Jan.; zburkano morje, ogr.-Valj. (Rad); — (pren.) z. se, unruhig, bestürzt werden, M.; — (nam. vzb-).
Pleteršnik
zíbati, -bam, -bljem, vb. impf. in der Wiege hin und her bewegen, wiegen; mati dete ziblje; schaukeln; z. koga; z. se, sich schaukeln; otroci se zibljejo na vrbovih vejah; — z. se, wanken; drevje se ziblje od vetra; morje se ziblje, das Meer wogt; wackeln; pijanec se ziblje domov.
Svetokriški
zid -a m zid: morje je ſtalu tardu kakor syd im. ed. ǀ tarda ratala, kakor en ſyd im. ed. ǀ sid im. ed. ſam od sebe ſe podere ǀ de bi voda kakor ſid im. ed. terda bila ǀ Serazenerje is syda rod. ed. tiga kloshtra je vergla ǀ Se oberne k' ſidu daj. ed., ter sazhne s' ſolſſami G. Boga proſſit ǀ k'ſidu daj. ed. ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ koku je bil ta mozhni sijd tož. ed. tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ predereta syd tož. ed. te Zerkui ǀ s' glavo v'sijd tož. ed. tauzhe ǀ najde 70. ſtarizou, kateri ſo klezhali, inu kadili kazhe, Crokotile, pſse, inu mazhike na ſidu mest. ed. smalane ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou rod. mn. ǀ tiga na meſtni Syde tož. mn. poſtavio
Svetokriški
zleteti -im dov. zleteti: Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu s'zholna sletèti nedol. ǀ ona je bila perſilena vun sletejti nedol., v' tem jo popade kregul ǀ Lahka rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti 3. ed. ǀ iastrop … ſe doli spustij io popade na naglom, s'nio slettij 3. ed. ǀ kadar tize vidio, de nekatere ſo v'mresho vloulene one prozh slete 3. mn. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte 3. mn., morje tihu ſtoij ǀ en orru mu ie s'trebuha sletel del. ed. m ǀ de bi ena tiza ſama od ſebe v'krample tiga kregula ſletela del. ed. ž ǀ ena bella kokush v' nje krilu je bila sletela del. ed. ž ǀ kokush je na miso sletéla del. ed. ž ǀ prezei gre K'ſvoi botri pravit de dua orla nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela del. dv. m
Svetokriški
zmešan -a prid. pomešan, zmešan: Vener je bil s' shaloſtio smeshan im. ed. m, sakaj Chriſtus je prezei shal v' puszhavo ſe poſtit ǀ Vener je bil s' shaloſtio ſmeshan im. ed. m, kir Herodesh je hotel JESUSA vmorit ǀ je ſmejshan im. ed. m s' vezhno grenkuſtio ǀ lolka je smeshana im. ed. ž s'pſhenizo ǀ vidim de na semli lolka je smeshena im. ed. ž s'pſhenizo ǀ taistu morje je bilu s'ogniam smeshanu im. ed. s ǀ naſhe vupajne veliku s' ſtraham bò smeshanu im. ed. s ǀ Na semli pak je vſe smeishanu im. ed. s s' tem hudem ǀ s' tem sauzham je bilu smeishenu im. ed. s taiſtu vinu ǀ imam glavo vſo ſmeishano tož. ed. ž, de neveim kaj ſim vidil ǀ ſo vkup smeshani im. mn. m ǀ de ſi lih s'grenkuſtio, inu neſtonovitnoſtio so smeshane im. mn. ž ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom smèshane im. mn. ž bile ǀ glava ſe sazhne verteiti, moshgane ſo ſmeishane im. mn. ž, ſe sazhne opotekat → zmešen
Vorenc
zmrzel prid., F8, algidus, ẛmerẛel; aliosus, -a, -um, ẛmersel; circungelatus, okuli ledèn, ẛmerẛel, s'ledom obdán; gelatus, ṡmarṡel; glaciatus, -a, -um, ṡmarṡel, ledèn; hyematus, -a, -um, ẛmerṡel od ṡyme; oceanus septentrionalis, tu ṡmerṡlu morjè; rigidus, -a, -um, ṡmarṡel, terd, oterpnen
Svetokriški
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
Število zadetkov: 231