Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Betonske konst.
tóga diafrágma -e -e ž
Betonske konst.
tógi stròp -ega strôpa m
Celotno geslo eSSKJ
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó]
    1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
    2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
    3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
    4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo
      4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: ↑top
SSKJ²
trám -a tudi -ú m, mn. tramôvi tudi trámi (ȃ)
štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi
SSKJ²
trstíka -e ž (í)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika
Pravopis
trstíka -e ž (í) prelomiti ~o; rastl. navadni trst; snov. obiti strop s ~o
Pleteršnik
trstíti, -ím, vb. impf. strop t., die Decke mit Rohr bekleiden, Cig.
SSKJ²
udírati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami
// zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva
// spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi
4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri
    udirajóč se -a -e:
    udirajoča se streha; udirajoča se močvirska tla
SSKJ²
udréti se udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é)
1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla
// zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz
// zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla
// spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle
4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri
● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega
    udréti pog., ekspr., v zvezi z jo
    hitro steči, oditi: udrl jo je za njimi; udreti jo proti domu, po stopnicah
    udŕt -a -o:
    udrt strop kraške jame; od udarca udrta čelada; ustrašila se je njegovih udrtih oči
Celotno geslo Sinonimni
udréti se udrèm se dov.
1.
pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol
SINONIMI:
2.
zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol
SINONIMI:
podati se, ekspr. počepniti, ekspr. sesesti se, ekspr. ugrezniti se
GLEJ ŠE SINONIM: ugrezniti se, ugrezniti se, ugrezniti se, uliti se
Pravopis
udŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ strop kraške jame; ~e oči
udŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
SSKJ²
ugánjati1 -am nedov. (ȃ) ekspr.
1. delati, početi1: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim
2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč
3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost
● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom
    uganjajóč -a -e:
    uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala
Celotno geslo Sinonimni
umázan1 -a -o prid.
na katerem so delci kake nepotrebne, nezaželene snovi
SINONIMI:
nesnažen, pomazan, zamazan, ekspr. črn2, vulg. drekast, ekspr. grd, otr. kak1, otr. kakan, knj.izroč. madežast, slabš. nasvinjan, evfem. nečeden1, ekspr. nečist, ekspr. očrnjen, nar. okacan, star. onečeden, knj.izroč. onesnažen, slabš. osvinjan, ekspr. packast, neknj. pog. poflekan, nar. pokacan, star. ponečeden, ekspr. ponesnažen, ekspr. popacan, ekspr. popackan, slabš. posvinjan, zastar. skrnoben1, slabš. svinjski, vulg. usran, vulg. zadrekan, neknj. pog. zaflekan, ekspr. zakacan, nar. zalosan, star. zamusan, ekspr. zapacan, ekspr. zapackan, vulg. zasran, slabš. zasvinjan
GLEJ ŠE SINONIM: kalen, ničvreden, onesnažen, podel2
GLEJ ŠE: čist1
SSKJ²
upírati -am nedov. (ī ȋ)
1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke
// imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti
2. usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu
● ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njih
    upírati se 
    1. imeti del telesa nameščen tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je upiral s prednjima nogama ob tla, da ga niso mogli spraviti čez prag; pri spuščanju po vrvi se je z nogo upiral v steno / s koleni se je upiral v naslonjalo prednjega sedeža
    // biti v takem položaju, da se močno pritiska na kaj: z vso močjo so se upirali v skalo, da bi jo premaknili; z nogo se je upiral v vrata, a niso popustila / veter se je upiral v jadra pihal tako, da so ga prestrezala
    2. z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je potegniti iz sobe, pa se mu je upiral; aretirani se ni upiral; upirati se roparju; upiral se je s pestmi, z rokami in nogami / pri osvobajanju dežele so se okupatorjeve enote dolgo upirale; obkoljeni so se uspešno upirali branili / upirati se nasprotniku v igri
    // kazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upirati se izbiri novega predsednika; upirati se operaciji; upirati se sinovi ženitvi; ni se upiral, da bi poklicali rešilni avtomobil
    // kazati voljo ne podleči čemu: upirati se bolezni, malodušju; upirati se skušnjavi, tujim vplivom / rastline se upirajo suši / upiral se je spanju prizadeval si je, da ne bi zaspal; upiral se je njihovim prošnjam ni jih hotel uslišati
    3. s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga: kmetje so se v zgodovini večkrat upirali; upirati se oblastnikom, okupatorjem / osvojene dežele so se upirale
    // z besedami, ravnanjem izražati voljo
    a) ne ubogati koga: otroci so se staršem vedno bolj upirali; molčal je, ni se upal upirati; upirati se vodstvu
    b) ne prenašati, narediti, izpolniti česa: upirati se nasilju, pritisku / upirati se izročitvi dokumentov, plačilu dolga; ni se upiral, da bi mu pomagal / upirati se dajatvam; upirati se odredbi, povelju, zahtevi
    // izražati nesoglasje s čim: upirati se ideji; tej ugotovitvi se ni mogel upirati
    4. nav. 3. os. vzbujati občutek zoprnosti pri uživanju: mastna hrana se mu upira; vino se mu je začelo upirati
    // vzbujati občutek zoprnosti sploh: njegovo prazno govorjenje, vedenje se jim upira; krivične obtožbe se mu upirajo; brezoseb.: upira se mi, da bi ga sprejel; upira se mu govoriti o tem
    5. neovirano, močno sijati: pomladansko sonce se upira skozi šipe / sonce se jim je upiralo v hrbet
    6. prizadevati si premagati delovanje kake sile, učinkovanje česa: upirati se vodnemu toku; s težavo se je upiral vetru, ki mu je pihal nasproti / jez se je upiral narasli vodi / snov se upira pritisku
    // ovirati pri napredovanju: zrak se upira premikajočim se telesom
    7. star. truditi se, prizadevati si: upiral se je, da bi osvobodil roko; upira se in gara za družino
    ●     ekspr. noge se mu upirajo težko hodi; ekspr. poštevanka se mu upira težko se je uči; ne mara je; ekspr. zima se še upira mraz še ne popusti; ekspr. želodec se mu je začel upirati ima težave z želodcem; to se upira zdravemu razumu tega razumsko ni mogoče razložiti
    upiráje :
    stala je, upiraje roke v boke
    upirajóč -a -e:
    upirajoči se narodi; v tla upirajoče se oči
SSKJ²
uslóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
dati čemu lokasto obliko: usločiti hrbet, ramena; mačka se je usločila; usločil se je kot pod težkim bremenom / prevelika teža je usločila strop
    uslóčiti se ekspr.
    pojaviti se v obliki loka: nad dolino se je usločila mavrica
    uslóčen -a -o:
    usločen vrat; stena je nekoliko usločena; elegantno usločen most
SSKJ²
utesnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj (bolj) tesno: omare so utesnjevale hodnik / dolino proti severu utesnjujejo strma pobočja; pot se je vedno bolj utesnjevala zoževala / utesnjevati komu bivalni prostor
// delati, povzročati, da je kaj videti tesnejše: lesen strop je prostor utesnjeval
2. delati, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnjevala / nerodne kulise so igralce utesnjevale / čevlji ne smejo preveč utesnjevati nog
// delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: natančni predpisi jih utesnjujejo / draginja je utesnjevala njihovo življenje
3. delati, povzročati, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: mesto ga utesnjuje; taka vzgoja je otroke utesnjevala
4. delati, povzročati, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: utesnjevati razvoj; s svojimi strogimi načeli so utesnjevali vzgojo
// knjiž. zmanjševati, krčiti1: utesnjevati komu pravice, svobodo
5. povzročati, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: pojma odgovornosti ne moremo utesnjevati samo na moralno odgovornost; gospodarskega razvoja ni mogoče utesnjevati v državne meje
♦ pravn. utesnjevati služnosti izvrševati jih v nujno potrebnem obsegu
    utesnjujóč -a -e:
    utesnjujoč občutek; preveč utesnjujoča vzgoja; utesnjujoče okolje
SSKJ²
végast -a -o prid. (ẹ́)
1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče
2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki
3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava
    végasto prisl.:
    vrata vegasto visijo
Pravopis
végast -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ strop; Ta stol je ~
Celotno geslo Sinonimni
végast -a -o prid.
1.
nepravilno, nezaželeno neraven, zvit
SINONIMI:
2.
ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno
SINONIMI:
3.
nepravilno, neurejeno nagnjen
SINONIMI:
GLEJ ŠE: majati se
SLA 2
velb
Število zadetkov: 297