Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni NG
víd-asamostalnik moškega spola
  1. čut
    • vid koga/česa
    • , vid pri kom
    • , vid na kaj, kako
    • , vid na/v čem, kje, kdaj
    • , vid z očali
  2. usmeritev delovanja, dejavnosti
    • vid česa/koga
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti se -im se dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol
čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj srečati se s kom
/Slučajno/ sta se srečali.
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti v -im v nedovršni in dovršni glagol
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na kom/čem / kje
V njem so videli velikega pesnika.
Celotno geslo Vezljivostni NG
vír-asamostalnik moškega spola
  1. izhodišče pojavljanja, nastajanja
    • vir česa
    • , vir v/na čem, kje, kdaj
    • , vir iz česa, od kod, od kdaj
    • , vir blizu koga/česa
    • , vir s čim
  2. vsebina, snov za rabo
    • vir česa
    • , vir pri čem, kje
    • , vir o čem
    • , vir s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • vir za
Celotno geslo Vezljivostni NG
visòk-ôka -opridevnik
  1. velik navzgor
    • kdo/kaj biti visok koliko
    • , kdo/kaj biti višji od koga/česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  2. številen, obsežen
    • kaj biti višje od česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  3. pomemben, zahteven
    • kaj biti visok za kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
Celotno geslo Vezljivostni NG
višína-esamostalnik ženskega spola
  1. veličina navzgor
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem, kje, kdaj
    • , višina okoli česa, koliko
  2. količina, obseg
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem
    • , višina okoli česa, koliko
  3. stopnja
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem
Celotno geslo Vezljivostni G
víti víjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj krožno obdelovati koga/kaj
Mokro brisačo je /močno/ vil.
2.
kdo/kaj navijati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je vila nit na tulec.
3.
kdo/kaj dajati koga/kaj v nenaravne, težavne položaje
Ženske so si /obupano/ vile roke.
4.
iz narodopisja kdo krožno oblikovati kaj
Otroci so vili kačo.
Celotno geslo Vezljivostni G
víti se víjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.
3.
kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.
Celotno geslo Vezljivostni G
vkljúčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
Celotno geslo Vezljivostni G
vkljúčeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
Celotno geslo Vezljivostni G
vkljúčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj omogočiti kaj , da deluje
Aparat je vključila /s pritiskom na gumb / z gumbom/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vzeti koga/kaj kot sestavni del v/na/pod/med kaj / kam
V podjetje so vključili več novih obratov.
3.
kdo/kaj vzeti koga/kaj kot člana v kaj / kam
Fanta so vključili v športno društvo.
4.
kdo/kaj vzeti z določenim namenom koga/kaj v kaj / kam
V preiskavo so vključili različne strokovnjake.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vzeti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vključili v oskrbo.
6.
iz elektrotehnike kdo/kaj omogočiti, vzpostaviti električno zvezo
Vključil je vse aparate.
Celotno geslo Vezljivostni G
vkljúčiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj priti v/med kaj / kam
Vključil se je v družbo okoliških otrok.
2.
kdo/kaj dejavno prispevati v/med kaj / kam
Vključil se je v novo sosesko.
3.
kaj začeti delovati
Aparat se vključi /s pritiskom na gumb / z gumbom/.
4.
kdo/kaj dejavno usmeriti se v kaj
Vključili so se v napredno gibanje in akcijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
vknjížiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
iz finančništva, iz prava kdo/kaj vpisati koga/kaj v/na kaj / kam
Vknjižili so dinamiko prodaje, gibanje cen in vse izdatke.
Celotno geslo Vezljivostni G
vkúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kdo/kaj s kuhanjem vložiti kaj
Sadje in zelenjavo je vkuhal (za zimo / za pripraviti obroke).
Celotno geslo Vezljivostni G
vládati -am nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj odločati, ukazovati komu/čemu / v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Takrat je ljudstvu /absolutistično/ vladal monarh.
2.
kdo/kaj biti razširjen v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Nad pokrajino je vladalo čudno zatišje.
Celotno geslo Vezljivostni G
vlágati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: vložíti
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči na vléčem na nedovršni glagol, stanjski (lastnostni) glagol
čustvenostno, v pomožniški vlogi kaj biti kakšen
Papir vleče na rumeno.
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.
2.
kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.
3.
kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.
4.
kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.
5.
čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.
6.
čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.
Število zadetkov: 3044