Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
žleht1 nepreg. prid. slab: en shleht im. ed. m, hudoben zhlovik is imenom Semei je preklinal ǀ ta shleht im. ed. ž lolka, katera shlishi v'ogin ǀ vaſhe shleht im. ed. s, inu greshnu dellu tu bo vrſhoh de bote fardamani ǀ v' hisho ene shleht rod. ed. ž loterze ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu, ali shleht rod. ed. s shivejna ǀ krajl je djal enimu lenimu inu shleht daj. ed. m ſholneriu ǀ h'shlushbi temu Satanu, inu eni shleht daj. ed. ž Pershoni ǀ s'en shleht tož. ed. m dobizhik, s'en kratk lusht G: Boga reshalio ǀ s'eno taku shleht tož. ed. ž rejzh predash hudizhu ǀ shleht tož. ed. s blagu, sa dobru ſi predal ǀ ty Ajdje s'enu shlet tož. ed. s koſsilice, taku hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht mest. ed. m, resbitem zholnizhu ſe pelali ǀ nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht mest. ed. s sadarshajnom ǀ jeſt ſe boim, inu ſramujem pred tvoje Svetu pravizhnu oblizhe priti s' takorshno shleht or. ed. ž raitingo ǀ s' taku maihinem, inu shlet or. ed. s blagam tulikajn slata, inu srebra ſo ony udobili ǀ zhe ſo ohernio tribali, s'shleht or. ed. s blagam golufali ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht or. ed. s blagom ǀ zhe vy pak ſte shleht im. mn. m, taku bo vam enkrat hudu hodilu ǀ ueni mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht im. mn. ž ribe ǀ ſa volo shleht rod. mn. andlu ǀ S. Duh je perglihal lete poſvejtne rezhy takorshnem shleht daj. mn. rezhjem ǀ de ſi lih shleht tož. mn. m ſobe imaio ǀ od kateriga drugiga ſe nemorio troshtat, ampak hude shleht tož. mn. ž beſsede ǀ niska, shleht tož. mn. s, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Vy ſte tu bulshi sbrali, inu meni tu shlegenshi tož. ed. s puſtili ǀ dokler hudizh je tu bulshi vsel, nej she tu shlehenshi tož. ed. s s'kuharzo rejd vsame presež.> kakor de bi bil ta ner shlehtnishi im. ed. m zhlovek tiga ſvejtà ǀ kakor de bi ta ner shlehtnishi im. ed. ž reizh bila ǀ kakor de bi she shlehtnishi im. ed. s bilu, kakor je enu shenofovu sernu ǀ de bi mogal ſapovedat muham, ali tej nershlehtnishi daj. ed. ž shivali ǀ te vesheio kakor tega ner shlehtnishiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi tož. ed. ž rejzh preda ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi tož. ed. ž, inu maluvrednishi rejzh ǀ satorai je te ner shlehtnishi tož. mn. ſnope sberal ← srvnem. sleht ‛slab, slabo’
Svetokriški
žlica -e ž 1. žlica: kadar bi bilu mogozhe veni shlizi mest. ed. vode bi edn tiga druſiga vtupil ǀ s'eno shlizo or. ed. je vodò s'morja jemal 2. zidarska žlica: Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Sidary shlizo tož. ed. ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … ſidar ſvojo shlizo tož. ed.
Svetokriški
žnablja -e ž ustnica: Shegnane tvoje shnable im. mn. ǀ na cellem njegovim shivotu nej bilu glida bres ſoſebne bolezhine, ſunaj ſamiga jeſika, inu shnabel rod. mn. ǀ ſvoje shnable tož. mn. ſuhe je imel ǀ kakor tuoja molitva na shnable tož. mn. pride ǀ na shnablyh mest. mn. ena negnusna krota je sedela ← srvnem. snabel ‛kljun’, nem. Schnabel ‛kljun, usta’
Svetokriški
žnora -e ž trak, vrvica: try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro tož. ed. inu palizo (IV, 329) ← srvnem. snour ‛vrvica, vez’; besedilo je povzeto po SP 1 Mz 38,18. Lat. citat pri Janezu Svetokriškem ima na ustreznem mestu armilla ‛zapestnica’, Dalmatin žnora, slovenski standardni prevod trak, Luter pa nem. Schnur.
Svetokriški
žolnirski -a prid. vojaški: kadar ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne sholnerske tož. mn. ž jope (III, 594) → žolnir
Svetokriški
župa -e ž juha: shupa im. ed. ſe reslye meſſu ſe v' pepeli povala ǀ hrenava shupa im. ed. ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti ǀ Sama Krajliza Nebeſka je bila perneſla eno skledizo shupe rod. ed. ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo tož. ed. skozhi ǀ Sdaj bom dal Antverhariom, inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi mest. ed. ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo or. ed. oblit ǀ imaio poprej srajtat kulikajn shup rod. mn., kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat ← srvnem. suppe ‛juha’
Svetokriški
žveplen -a prid. žveplen: aku semla je ſhveplena im. ed. ž, taku tudi voda po ſhveplu deshi (I/1, 189) ǀ do vekomabom v' shueplenim mest. ed. m ogniu pokopana (II, 27) → žveplo, → žveplenski
Svetokriški
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
Število zadetkov: 2888