Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Statistika: navajanje enote za stopnjo incidence »oseba leto«

Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:

  • pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
  • 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?

Jezikovna
Stava prislova »več«

V slovenskih medijih beremo in slišimo:

Tudi zmaga več ne more vplivati na končno uvrstitev.Če zveza več ne živi, je kot truplo.

Ali pa: V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset več naslovov.

Pred 50 leti bi nam učiteljica slovenščine vse to popravila v:

Tudi zmaga ne more več vplivati na končno uvrstitev.Če zveza ne živi več, je kot truplo.V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset naslovov več.

Kot da je več ne postala nerazdružljiva kombinacija, ki mora stati pred glagolom. Kaj menite o tem? Se je to zaneslo iz srbohrvaščine in angleščine?

Jezikovna
Stavčni členi

Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:

  • Kar naenkrat bo pred nami konec junija!

Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?

Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:

  • Pri raziskovalni nalogi sodelujemo mi trije.

V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?

Jezikovna
Stični vezaj: »oblikovalec kovin-orodjar«

Spoštovani, zanima me, ali se poklica oz. izobr. programa klepar-krovec in oblikovalec kovin-orodjar pišeta s stičnim vezajem ali (ne)stičnim pomišljajem.

Jezikovna
Stičnost poševnice in okrajšavna pika

Kako ravnamo, ko okrajšavni piki sledi nestično ločilo, npr. poševnica? Je za piko presledek ali ne?

Primer: na poštni znamki z osnovno vrednostjo 80 vinarjev je pretisk z novo vrednostjo 60 vinarjev. To bi verjetno predstavili takole: 60/80 vin., je to prav?

Kaj se pa zgodi, ko je na znamki za 2 kroni pretisk nove vrednosti 80 vinarjev? Bi to predstavili kot: 2 kr./80 vin. ali 2 kr. /80 vin.?

Jezikovna
Stvarna lastna imena: imena računalniških programov

Kako se piše beseda: Power Point?

Jezikovna
Svojilne oblike ženskih priimkov – ponovno

Zanima me, zakaj je raba svojilnega priimka Swiftova pravilo.

Jezikovna
Svojilni pridevniki iz ženskih imen

Zanima me, kakšna sta pravilna svojilna zaimka tujih ženskih imen Olivia in Sylvie.

Olivijin? Ali Oliviin?

In Sylviejin? Ali Sylvijin?

Jezikovna
Španski prigrizki v ednini ali množini: »tapa«, »tapas«

Za besedo tapas navajate opis prigrizek ... V ednini torej. Ker mi je zadeva »sumljiva«, sem na Googlu malce preverjal – v angleščini, iskalni niz tapa tapas plural. Menim, da je pravilno tapa, tapas pa je množina. Tudi v Španiji sem pred leti povprašal. Sem namreč »hud jezikovni firec« kamorkoli pridem.

Povezavi:

Jezikovna
Številčno-črkovna pridevniška določila v besedni zvezi

Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?

Jezikovna
Števniški izrazi v besedni zvezi ter izpuščanje jedra

Lepo prosim za odgovor na tole vprašanje:

a) Kandidati lahko potujejo od enega do trideset dni ... b) Kandidati lahko potujejo od en do trideset dni ... c) Kandidati lahko potujejo od enega do tridesetih dni ...

Katera možnost, če sploh katera, je pravilna?

Jezikovna
Tolkienovščina

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Jezikovna
Tvorjenje vrstnega pridevnika iz imen »Krk« in »Omišalj«

Zanima me, kako se tvori pridevnik iz krajev Krk in Omišalj in kakšna je oblika za prebivalce teh dveh krajev.

Jezikovna
Ujemanje: »Bosna in Hercegovina« je država ...

Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?

Jezikovna
Ujemanje: ure in minute v priredno zloženi besedni zvezi

Ob 11. uri in 2 minuti nastopi koledarska zima.

Ali je samostalnik minuta v tem primeru v pravilnem sklonu?

Jezikovna
Ujemanje in besedni red

Zanima me, kateri spol moram izbrati v naslednjem stavku (vprašanje se je pojavilo med prevajanjem iz tujega v slovenski jezik):

Vendar pomanjkanje svetlobe ni bilo/bila najhujša težava. (Ali izberem srednji spol – bilo, zaradi samostalnika pomanjkanje, ali ženski spol – bila, zaradi samostalnika težava?)

Jezikovna
Ujemanje in stalne besedne zveze

Zanima me pravilnost zapisa:

Informativni dnevi bodo 13. 2. in 14. 2. 2015 ...

ali

Informativna dneva bosta 13. 2. in 14. 2. 2015 ...

Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka: osebki različnih spolov

Spet eno vprašanje na temo spola in števila pri sestavljenem osebku (stavek je zelo neroden, naj bo samo primer za ponazoritev).

Imeni in priimka obeh sodelujočih so bili objavljeni/sta bila objavljena?

Ime in priimek obeh sodelujočih sta bila objavljena?

Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem števila (4)

Lepo prosim za odgovor, kaj je pravilno, če naj osebek v trpniku ostane v imenovalniku.

  • Vsako leto se lahko podelita največ dve nagradi x in največ šest nagrad y.
  • Vsako leto se lahko podelijo največ dve nagradi x in največ šest nagrad y.
  • Vsako leto se lahko podeli(jo/ta) dve nagradi y in šest nagrad y.

Jezikovna
Ujemanje v povedi s števniškim izrazom v osebku

Je pravilno tri četrtine vprašanih so menile, tri četrtine vprašanih je menilo ali oboje?

Število zadetkov: 360