Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
župániti -im nedov. (á ȃ)
v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: župani več vasem
SSKJ²
župníja -e ž (ȋ)
najmanjša upravna enota Katoliške cerkve: upravljati, ustanoviti župnijo; v dekaniji je več župnij; majhna, velika župnija; mestne župnije
SSKJ²
župníšče -a s (í)
hiša, namenjena za prebivanje župnika in za župnijski urad: popravljati župnišče; stanovati v župnišču; prostori župnišča; verouk v župnišču
SSKJ²
žúpski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na mesto Župa v Srbiji: župske ulice / župski vinogradi / župska vina
SSKJ²
žúr -a m (ȗ) pog.
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur; dober, mega žur / študentski žur; organizacija domačega žura domače zabave
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču; pravi žur / ekspr. ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur
SSKJ²
žúrati -am nedov. (ȗ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: hoditi žurat s prijatelji; žurati do jutra; študirati in žurati
SSKJ²
žurêr -ja m (ȇ) pog.
kdor rad preživlja čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: neutrudni nočni žurerji; pravi žurer; množica žurerjev
SSKJ²
žurêrka -e ž (ȇ) pog.
ženska, ki rada preživlja čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: neumorna, neutrudna žurerka; prava žurerka
SSKJ²
žurírati -am nedov. (ȋ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: večkrat žurira s prijatelji na koncertih, v diskotekah; veliko, preveč žurirati
SSKJ²
žúrka -e ž (ȗ) pog.
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: žurka se je zavlekla do šeste zjutraj; pospravljati po študentski žurki; novoletna žurka / povabiti na žurko za rojstni dan domačo zabavo
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: glasbena skupina zna narediti žurko
SSKJ²
žurnál tudi journal -a [žurnál] m (ȃ)
periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: izdajati žurnal / ilustrirani žurnal; modni, ženski žurnal
● zastar. brati novice v žurnalu dnevniku
♦ fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo
SSKJ²
žúžek -žka m (ū)
1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke
2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, zool. rilčkar: žužki v fižolu, moki
3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria:
SSKJ²
žužljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žužljati: žužljanje živalic v travi / za vrati se sliši žužljanje otrok
SSKJ²
žužljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v hlevu žužljajo brenclji
// dajati tem glasovom podoben glas: vretena so žužljala / potok enolično žužlja
2. nerazločno govoriti: žužljal je nekaj nerazumljivega
// vsebinsko prazno govoriti: na kratko povej, kar misliš, in ne žužljaj toliko
SSKJ²
žužnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke
// dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja
2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci
// vsebinsko prazno govoriti: kar naprej je nekaj žužnjal / kaj žužnjaš, tiho bodi
SSKJ²
žvála -e ž (á) nav. mn.
1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale
2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale
SSKJ²
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
// ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e:
    žvečeč drobiti grižljaj
SSKJ²
žvekálnik -a [tudi žvekau̯nik] m (ȃ)
zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih
SSKJ²
žvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati
2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami
    žvekajóč -a -e:
    žvekajoča zemlja
SSKJ²
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
Število zadetkov: 31705