naspidírati -am dov. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: glasba ga motivira in naspidira
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
nazôvi... predpona v sestavljenkah (ō)
zastar. tako imenovani, laži...: nazovikritik, nazoviznanstven
zastar. tako imenovani, laži...: nazovikritik, nazoviznanstven
SSKJ²
nè... predpona v sestavljenkah (ȅ)
za izražanje
a) zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec, nedeloven
b) nasprotja tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren, nedomačnost
c) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven, nedelavnost; prim. nepre...
za izražanje
a) zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec, nedeloven
b) nasprotja tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren, nedomačnost
c) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven, nedelavnost; prim. nepre...
SSKJ²
nèpre... predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ)
za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno
za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno
SSKJ²
SSKJ²
odpomôči -mórem dov., odpomógel odpomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l
1. pomagati: storila je vse, kar je mogla, da bi jim odpomogla; odpomoči komu iz nesreče / pozna zeli, ki odpomorejo pri tej bolezni
2. z dajalnikom odpraviti, odstraniti: odpomoči bedi, težavam; naglušnosti se da odpomoči z aparatom
● knjiž. temu se ne da odpomoči to se ne da rešiti, urediti
1. pomagati: storila je vse, kar je mogla, da bi jim odpomogla; odpomoči komu iz nesreče / pozna zeli, ki odpomorejo pri tej bolezni
2. z dajalnikom odpraviti, odstraniti: odpomoči bedi, težavam; naglušnosti se da odpomoči z aparatom
● knjiž. temu se ne da odpomoči to se ne da rešiti, urediti
SSKJ²
odvrníti in odvŕniti -em dov. (ī ŕ) navadno v zvezi z od
1. narediti, povzročiti, da kdo ne napravi, kar namerava: od poroke so ga odvrnili starši; komaj so ga odvrnili od nevarnega vzpona / odvrniti koga od sklepa
// narediti, povzročiti, da kdo ne dela več česa: odvrniti koga od pijančevanja / glasba ga je odvrnila od učenja
2. narediti, da kdo ni deležen česa, zlasti neprijetnega: odvrniti nesrečo, sum od koga / odvrnil je nevarnost od nje / knjiž. odvrniti bolezen preprečiti; odvrniti napad, udarce odbiti; knjiž. odvrniti skrbi, strah, vpliv odpraviti, odstraniti
3. narediti, povzročiti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: prizadevala si je, da bi ga odvrnila od prijatelja; popolnoma se je odvrnil od nje
4. knjiž. odgovoriti, reči: čakala je, če ji bo kaj odvrnil; na to ji ni nič odvrnil / ne grem, ji odvrne
5. nar. gorenjsko narediti, opraviti: pridna je, veliko odvrne hiši / za hlapca jim odvrne zaleže, odleže
● ekspr. ves večer ni odvrnil oči, pogleda od nje ves večer jo je gledal; knjiž. odvrniti pozdrav odzdraviti; knjiž. rad bi odvrnil njegovo pozornost od tega dosegel, da na to ne bi bil pozoren, tega ne bi opazil; star. kako naj mu odvrnem za vse, kar je naredil zame povrnem; knjiž. rad bi ga odvrnil od misli na ženino smrt naredil, da ne bi več mislil nanjo
1. narediti, povzročiti, da kdo ne napravi, kar namerava: od poroke so ga odvrnili starši; komaj so ga odvrnili od nevarnega vzpona / odvrniti koga od sklepa
// narediti, povzročiti, da kdo ne dela več česa: odvrniti koga od pijančevanja / glasba ga je odvrnila od učenja
2. narediti, da kdo ni deležen česa, zlasti neprijetnega: odvrniti nesrečo, sum od koga / odvrnil je nevarnost od nje / knjiž. odvrniti bolezen preprečiti; odvrniti napad, udarce odbiti; knjiž. odvrniti skrbi, strah, vpliv odpraviti, odstraniti
3. narediti, povzročiti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: prizadevala si je, da bi ga odvrnila od prijatelja; popolnoma se je odvrnil od nje
4. knjiž. odgovoriti, reči: čakala je, če ji bo kaj odvrnil; na to ji ni nič odvrnil / ne grem, ji odvrne
5. nar. gorenjsko narediti, opraviti: pridna je, veliko odvrne hiši / za hlapca jim odvrne zaleže, odleže
● ekspr. ves večer ni odvrnil oči, pogleda od nje ves večer jo je gledal; knjiž. odvrniti pozdrav odzdraviti; knjiž. rad bi odvrnil njegovo pozornost od tega dosegel, da na to ne bi bil pozoren, tega ne bi opazil; star. kako naj mu odvrnem za vse, kar je naredil zame povrnem; knjiž. rad bi ga odvrnil od misli na ženino smrt naredil, da ne bi več mislil nanjo
- odvrníti se in odvŕniti se star.
obrniti se (proč): jezno se je odvrnil od njega in odšel
- odvŕnjen -a -o:
odvrnjen od njega, je gledal skozi okno; odvrnjena nevarnost
SSKJ²
SSKJ²
pôfel -fla m (ó) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: brati, gledati, poslušati pofel; akcijski, cenen pofel; sejemski trgovci s poflom / medijski, stripovski pofel
kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: brati, gledati, poslušati pofel; akcijski, cenen pofel; sejemski trgovci s poflom / medijski, stripovski pofel
SSKJ²
pokrónati -am dov. (ọ̑) pog., v zvezi z ga
1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal
// narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal
2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali
1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal
// narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal
2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali
SSKJ²
posíli... predpona v sestavljenkah (ī)
nanašajoč se na posiljen, prisiljen: posililjudski, posiliznanstven
nanašajoč se na posiljen, prisiljen: posililjudski, posiliznanstven
SSKJ²
SSKJ²
posvéten -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju
1. ki ni verskega, cerkvenega značaja: delo posvetne vsebine / cerkvena in posvetna glasba / posvetna dejavnost; cerkvena in posvetna oblast
♦ rel. posvetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik; svetni duhovnik
2. ki ni duhovno, versko usmerjen: posveten človek / posvetno mišljenje
● ekspr. odpovedal se je posvetnim željam odrekel se je užitkom, ugodnostim
1. ki ni verskega, cerkvenega značaja: delo posvetne vsebine / cerkvena in posvetna glasba / posvetna dejavnost; cerkvena in posvetna oblast
♦ rel. posvetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik; svetni duhovnik
2. ki ni duhovno, versko usmerjen: posveten človek / posvetno mišljenje
● ekspr. odpovedal se je posvetnim željam odrekel se je užitkom, ugodnostim
SSKJ²
práprá... predpona v sestavljenkah (ȃ-ȃ)
za izražanje stopnje sorodstva za dve generaciji naprej ali nazaj: praprababica, prapraded, prapravnuk
za izražanje stopnje sorodstva za dve generaciji naprej ali nazaj: praprababica, prapraded, prapravnuk
SSKJ²
pre...2 predpona v sestavljenkah
za izražanje
a) preseganja navadne, običajne mere, stopnje: prečrn, predaleč, predimenzionirati, prekuhati, premogočnost, prenaložiti
b) zelo velike mere, stopnje: prečuden, prefin, preljubezniv
za izražanje
a) preseganja navadne, običajne mere, stopnje: prečrn, predaleč, predimenzionirati, prekuhati, premogočnost, prenaložiti
b) zelo velike mere, stopnje: prečuden, prefin, preljubezniv
SSKJ²
SSKJ²
premôči -mórem dov., premógel premôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l
1. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi; premagati: lakota ga je premogla, da je zapustil skrivališče; brezoseb. včasih človeka premore, da kar zadremlje
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: znova ga je premogel smeh; spanec ga je premogel zaspal je
2. nedov. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina; imeti: premogel je veliko hišo z vrtom; premogel je nekaj gotovine, premoženja / s seboj je vzela vse, kar je premogla / ekspr.: hiša ni premogla kopalnice je bila brez kopalnice; ni premogel niti za kosilo ni imel denarja za kosilo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ne premore niti malo discipline; premore dosti potrpljenja; z vsem mirom, kar ga je premogel, je odgovoril
● ekspr. poskušal se je hihitati tako kot ona, a tega ni premogel ni znal; ekspr. vsi skupaj niso premogli niti ene angleške besede niso znali povedati
1. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi; premagati: lakota ga je premogla, da je zapustil skrivališče; brezoseb. včasih človeka premore, da kar zadremlje
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: znova ga je premogel smeh; spanec ga je premogel zaspal je
2. nedov. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina; imeti: premogel je veliko hišo z vrtom; premogel je nekaj gotovine, premoženja / s seboj je vzela vse, kar je premogla / ekspr.: hiša ni premogla kopalnice je bila brez kopalnice; ni premogel niti za kosilo ni imel denarja za kosilo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ne premore niti malo discipline; premore dosti potrpljenja; z vsem mirom, kar ga je premogel, je odgovoril
● ekspr. poskušal se je hihitati tako kot ona, a tega ni premogel ni znal; ekspr. vsi skupaj niso premogli niti ene angleške besede niso znali povedati
SSKJ²
pró...1 predpona v sestavljenkah (ọ̑)
za izražanje naklonjenosti, privrženosti: proameriški, prokomunističen, pronacist
za izražanje naklonjenosti, privrženosti: proameriški, prokomunističen, pronacist
SSKJ²
psévdo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑)
nanašajoč se na
a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven
b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden
nanašajoč se na
a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven
b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden
SSKJ²
raz3 predl., s tožilnikom, tudi z rodilnikom, stil. v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ráz- (ȃ)
knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z2: vzeti čepico raz glavo; pasti raz mizo / vreči odejo raz sebe / megle se dvigujejo raz morje iznad morja
knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z2: vzeti čepico raz glavo; pasti raz mizo / vreči odejo raz sebe / megle se dvigujejo raz morje iznad morja
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1581
- 1582
- 1583
- 1584
- 1585
- 1586
- Naslednja »
Število zadetkov: 31705
Dostopnost