zahotéti se -hóčem se dov., zahôti se zahotíte se; zahôtel se zahotéla se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom v dajalniku
1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje
a) z nedoločnikom zahotelo se mu je peti, plesati; elipt. zahotelo se mu je ven
b) z odvisnim stavkom zahotelo se mu je, da bi šel domov
2. izraža nastop želje, da se kaj dobi: zahotelo se mu je pijače, veselega življenja
● star. zahotel je dokončati delo hotel; star. dobil je, kar si je zahotel si je zaželel
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
ziheráš -a m (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor je nagnjen k izraziti previdnosti in ima odpor do tveganja: bil je velik ziheraš; naložbe za ziheraše; hazarderji in ziheraši
kdor je nagnjen k izraziti previdnosti in ima odpor do tveganja: bil je velik ziheraš; naložbe za ziheraše; hazarderji in ziheraši
SSKJ²
ziheráštvo -a s (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
nagnjenost k izraziti previdnosti in nenaklonjenost, odpor do tveganja: očitati komu ziheraštvo; tveganje, preračunljivost in ziheraštvo / pretirano ziheraštvo
nagnjenost k izraziti previdnosti in nenaklonjenost, odpor do tveganja: očitati komu ziheraštvo; tveganje, preračunljivost in ziheraštvo / pretirano ziheraštvo
SSKJ²
zljubíti se in zljúbiti se -im se dov. (ī ū) s smiselnim osebkom v dajalniku
1. izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ni se mu zljubilo odgovoriti; ko bi se mu zljubilo pomisliti, bi se že spomnil; če se ti zljubi priti, bom vesel
2. začutiti, dobiti voljo, željo uresničiti kako dejanje: otroci naj delajo, kar se jim zljubi; če se mu zljubi, gre na sprehod; kadar se mu je zljubilo, je lahko prišel
// nar. začutiti, dobiti željo, poželenje po čem: zljubilo se ji je mleka, sadja; če se ti zljubi vina, ga natoči
● ekspr. hišice so stale, kakor se jim je zljubilo neenakomerno oddaljene, brez določenega reda; zastar. fant se je vsakemu zljubil priljubil
1. izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ni se mu zljubilo odgovoriti; ko bi se mu zljubilo pomisliti, bi se že spomnil; če se ti zljubi priti, bom vesel
2. začutiti, dobiti voljo, željo uresničiti kako dejanje: otroci naj delajo, kar se jim zljubi; če se mu zljubi, gre na sprehod; kadar se mu je zljubilo, je lahko prišel
// nar. začutiti, dobiti željo, poželenje po čem: zljubilo se ji je mleka, sadja; če se ti zljubi vina, ga natoči
● ekspr. hišice so stale, kakor se jim je zljubilo neenakomerno oddaljene, brez določenega reda; zastar. fant se je vsakemu zljubil priljubil
SSKJ²
zoper... ali zóper... [zopər] predpona v sestavljenkah (ọ̑)
za izražanje
a) nasprotovanja, odpora: zoperkatoliški, zopermeščanski
b) nasprotja, nasprotovanja: zopernaraven, zoperživljenjski
za izražanje
a) nasprotovanja, odpora: zoperkatoliški, zopermeščanski
b) nasprotja, nasprotovanja: zopernaraven, zoperživljenjski
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1583
- 1584
- 1585
- 1586
- Naslednja »
Število zadetkov: 31705
Dostopnost