Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zatóhel -tôhla in -tóhla -o [zatohəu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́)
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje: zatohel hlev; zatohla soba / zatohel vonj po plesni; pren. zatohli predvojni dnevi
2. zastar. zadahel: zatohla moka; zatohlo vino
    zatôhlo in zatóhlo prisl.:
    zatohlo vroče / v povedni rabi v prostoru je precej zatohlo; sam.: vonj po zatohlem
Pravopis
zatóhel -tôhla -o in zatóhel -hla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́) ~ vonj po plesni; ~ hlev; poud. ~e ideje |neizvirne, zastarele|
zatôhlo -ega in zatóhlo -ega s, pojm. (ó; ọ́) vonj po ~em
zatôhlost -i in zatóhlost -i ž, pojm. (ó; ọ́)
Celotno geslo Sinonimni
zatóhel -tôhla -o prid.
ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje
SINONIMI:
star. tohel, star. zadahel, star. zaduhel
GLEJ ŠE SINONIM: zadahel
Pleteršnik
zatǫ́həł, -hla, adj. (pravilna oblika nam. zaduhel); nach Feuchtigkeit riechend: zatohla koča, Erj. (Torb.); z. hlev, Zv.; zatohlo vreme, schwüles Wetter, Erj. (Torb.); politična atmosfera je zatohla (schwül), Cig. (T.) ("zatuhu", Štrek.).
SSKJ²
zavêsti -vêdem dov., zavêdel in zavédel zavêdla, stil. zavèl zavêla (é)
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavesti zasledovalce na napačno sled / ekspr. zavesti koga na slaba pota
// s svojim govorjenjem, ravnanjem narediti, povzročiti
a) da pride kdo v kako nepravo, nezaželeno stanje: nehote zavesti koga v zmoto / zavesti prijatelja v neodločnost / odgovor ga je zavedel v dvome
b) da kdo naredi kaj nesprejemljivega, nezaželenega: zavesti koga v prestopek; zavesti koga, da krivo priča / zavesti koga h kraji, k pitju
2. s svojim govorjenjem, ravnanjem pridobiti koga, zlasti neizkušenega, za moralno nesprejemljiv, nedovoljen spolni odnos: zavesti prijateljevo dekle; zavesti mladoletnico
3. s čim nepravim, navideznim narediti, povzročiti, da kdo napačno, neustrezno misli: zavesti javnost, poslušalce; zavesti koga z obljubami, nepopolnimi podatki
4. nav. 3. os. z določenimi lastnostmi vplivati na koga, da naredi kaj nenameravanega, navadno neprimernega: nizka cena ga je zavedla, da je avtomobil kljub pomislekom kupil; prestopnika je zavedla pijača, priložnost
● zavesti dopis vpisati, evidentirati; zastar. zavesti konja v hlev odvesti, zapeljati; zastar. zavesti podjetje ustanoviti; zastar. pot nas je zavedla do razvalin po poti smo prišli; knjiž. predaleč bi nas zavedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; star. previdno zavede pogovor drugam spelje
    zavedèn -êna -o:
    zavedeni bralci, kupci; zavedeno dekle
SSKJ²
zdrégati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z dreganjem spraviti kam: zdregati vola v hlev / vsakega posebej je moral zdregati z ležišča
2. ekspr. s spodbujanjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: zdregati obiskovalce v hišo
Pravopis
zdrégati -am dov. -an -ana (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ spečega z ležišča; ~ vola v hlev
SSKJ²
zdŕžema prisl. (ȓ)
1. izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: delati, hoditi zdržema dvanajst ur; deževalo je zdržema več dni / ta zdravila je treba jemati zdržema neprekinjeno / število članov je zdržema naraščalo nenehno
2. nar. tik zraven: zagledala je samotno hišo in zdržema hlev / hiše za cerkvijo stojijo zdržema strnjeno
Pleteršnik
zgnáti 1., -žénem, vb. pf. zusammentreiben; živino v hlev z., Cig.; — dve dilji skupaj z. (zusammenzwingen), Cig.
SSKJ²
zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi -am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā)
1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je zmajal z glavo; sočutno, zamišljeno zmajati z glavo / star. zmajal je z rameni in utihnil skomignil / nič ni rekel, samo zmajal je
2. star. zamajati: lahen veter je zmajal veje / potres je zmajal tla
3. star. razmajati: eksplozije so zmajale stari mlin / čas je zmajal temelje starih vrednot
4. star. omajati: zmajala sta ga jok in vpitje; radi bi ga zmajali, pa ga ne morejo
● star. nihče ni upal zmajati jezika spregovoriti, oglasiti se
    zmajáti se, tudi zmájati se ekspr., s prislovnim določilom
    opotekajoč se, okorno iti, oditi: zmajejo se v šotore in zaspijo; počasi se zmaje v hlev / zmajejo se na vozove nerodno, počasi zlezejo
    zmajávši star.:
    zmajavši z glavo, napiše recept
    zmaján tudi zmájan -a -o:
    po zmajanih stopnicah sta šla v klet
SLA 2
živadinjak
SLA 2
živinski
Glej:
Celotno geslo Etimološki
žúpa1 -e ž
Število zadetkov: 313