Fran > Jezikovna

Ali je v zvezi LRN-turbulentni model ustrezno uporabiti vezaj? V zvezi LRN-model se mi zdi raba vezaja (glede na pravopisna pravila) povsem ustrezna. Kako je torej z vezajem v prvem primeru? Lahko število π zapišemo tudi v obliki π-število?

Poznam vašo razlago za LRN turbulentni model in C-vitaminski napitek, a sem vseeno zmedena pri zapisu IR grelni panel. Ali bi tukaj morali za podstavo vzeti zloženko IR-gretje in narediti izpeljanko IR-grelni (prislov in pridevnik) ali gre za dva pridevnika, leva prilastka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Prosim za pojasnilo, zakaj pišemo z vezajem C-vitaminski napitek (npr.)? Ali ni tudi tu črka sestavina levega prilastka kot v že obravnavanem primeru LRN turbulentni model (to mi je jasno in smiselno)?

Lepo vas prosim za pojasnilo in razlago, kakšen je pravilen zapis omega(-)3, omega(-)6 ipd. (-)maščobnih kislin. Z enim vezajem, dvema ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Kaj je pravilno v zapisu zveze ultravijolični žarki s kratico:

UV-žarki ali UV žarki. Ali npr. UV filter/UV-filter? Kaj pa v primeru pisave z veliko: UV FILTER/UV-FILTER?

Zanima me, kako pravilno zapisati: Kmetijsko gozdarski zavod (npr. Maribor), podobno še Kmetijsko gozdarska zbornica (Slovenije). Ali je stični vezaj potreben?

S katerim predlogom oziroma sklonom predmeta se uporablja glagol delegirati v pomenu 'prenesti pristojnost/odgovornost na nekoga'?

Torej delegirati nalogo nekomu ali delegirati nalogo na nekoga?

Zanima me, ali se glagol izgnati veže izključno s predlogoma iz in v ali pa je predlog odvisen – kot sicer – od samostalnika (iti na Jesenice, oditi iz Ljubljane).

Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Zadnjič me je v nekem članku zmotil tale zapis:

• Želela sem si finančne neodvisnosti.

Ali ni pravilneje:

• Želela sem si finančno neodvisnost (4. sklon, in ne 2.)

Podobne zapise sem že večkrat zasledila, zato ne vem, kaj je zdaj prav.

Primera:

• prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče

• Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU

Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.

Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?

Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami,  ki zahtevajo različne sklone  (»pred, med in po vojni«)  in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Zanima me, ali je poleg oblike  zaokroževanje na desetine pravilna tudi zaokroževanje na desetinah, prosim, da mi pojasnite jezikovno rabo in njen pomen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Spoštovani!

Zanima me, ali je v spodnjem in podobnih primerih mogoče uporabiti tako zapis sklepati na kot zapis sklepati o (v pomenu: na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do novih spoznanj). Ali je eden od zapisov ustreznejši od drugega ali morda neustrezen?

Imetnik mora dokazati obstoj elementov, iz katerih je mogoče sklepati na resno tveganje/sklepati o resnem tveganju za nastanek take kršitve v prihodnosti.

Najlepša hvala za pomoč!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Kako je prav: Nisem se počutila lepa ali lepe ali lepo?

Katera raba je ustreznejša: rešitev x dominira rešitev y ali rešitev x dominira nad rešitvijo y?

Kontekst: Gre za matematično relacijo dominiranosti, ki -- poenostavljeno povedano -- določa, kdaj je neka rešitev ob nasprotujočih si kriterijih boljša od druge. V angleški literaturi velja solution x dominates solution y ali kratko x dominates y. Kako torej ustrezno sloveniti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Kako je z živostjo/neživostjo v teh primerih:

sklep so razglasili za ničen/ničnega (SSKJ: kritiki so film razglasili za pornografski) – razglasitev sklepa za ničnega/ničen?

Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.

Zanima me, kako naj vežem glagol slediti v besedilu zahteva se strogo sledenje dokumentom ali dokumentov. Trenutno se uporablja zveza sledenje dokumentov (ali »treba je slediti dokumente«), vendar v SSKJ te vezave za pomen upoštevati kaj ne najdem. Jaz bi torej uporabila dajalnik. V Vezljivostnem slovarju Andreje Žele najdem primere s tožilnikom, ampak ne gre za isti pomen: kdo/kaj premikajoč biti blizu komu/čemu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Slovarji imajo predložniško vezljivost pristopa v pomenu načina/metode/poti slabo obdelano. Kako je v slovenščini najustrezneje povezati "pristop" in apozitivni izraz, ki ta pristop povzema oziroma poimenuje, sploh kadar to poimenovanje vsebuje besede, ki bi lahko bile ime za vršilca nekega pristopanja k neki stvari. Je tu dopustna npr. rodilniška vezava, ali lahko mirno sledim svojemu občutku in dam prednost vezavi z "z"/"s"?

Nekoliko prirejen stvarni primer:

Konferenca poudarja, da pristop Ekipe Evropa prispeva k izkazovanju naše solidarnosti.

(Pri "Ekipi Evropa" gre za politično pobudo.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Vljudno prosim za odgovor, ali je mogoče, da bi bila pravilna tudi raba tožilnika namesto rodilnika v naslednjem primeru: V klet je vdrla voda. Bilo jo je en meter. Kaj menite, ali se je se v tem primeru mogoče sklicevati na primere iz SP, ki jih navajam?

• poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|;
• Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|
• groza koga koga/česa ~ jo je tatov, nesreče
• groza koga/kaj pred kom/čim Bilo jo je ~ pred temo
• Sram jo je pred starši

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.