zgrínjati se Frazemi s sestavino zgrínjati se:
čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, tèmni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
zmirìti -ím tudi zmériti -im dov. pomiriti, spraviti: Ini svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; Po tvem ſzini vſze náſz zméri BKM 1789, 34; na ſzmrt dáo, po koj je náſz z-Bougom zméro KŠ 1754, 108; Da ga ti zmiris vu dnévi hüdi TA 1848, 77; po tvem ſzini vſze náſz zmiri SM 1747, 86; zméri nász z-Ocsom KM 1783, 26; Ino svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; I zméro bi obá KŠ 1771, 577; ſzi mené z-Bogom zmiro SM 1747, 52; Zpekla ſzi náſz Zocſom Tvojim zmiro BKM 1789, 4; on je náſz potom zBogom zmiro SM 1747, 16; Tak nász je vſze z-Bougom zméro KŠ 1754, 251; da ga je nej li ſzamo 'znyim zméro KŠ 1771, 664; Sztebom náſz je zmiro BKM 1789, 135; lidí je zBougom zméro BKM 1789, 103
zmirìti se -ím se tudi zmériti se -im se
1. pomiriti se, spraviti se: Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro AIP 1876, br. 2, 3; Naſſa pa: 1.) hitro ſze 'znyimi zmiriti KŠ 1754, 170; Daj ſze mi tak zmiriti BRM 1823, 401; gda ſze znaſſim bli'znyim zmirimo KŠ 1754, 198; zméri ſze prvle zbratom tvojim KŠ 1771, 15; I po nyem ſze vſza zmirijo KŠ 1771, 604; ali ſze pa naj zmo'zom zmiri KŠ 1771, 502; Poglaváre naj bi sze zmirili KOJ 1845, 54; da ſze je Boug zméro zvami KM 1783, 233; Da ſze je Boug zmiro zvami BKM 1789, 33; Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro BJ 1886, 6; Csi ſzmo ſze z-Bogom zmérili KŠ 1771, 457
2. pomiriti se, poleči se: Veter, oblák sze zmirita KAJ 1870, 151
zmérjeni -a -o pomirjen, spravljen: ali za volo z-Bogom zmérjenoga KŠ 1754, 81; ſzmo ſze z-Bogom zmérili od koga bole zmérjeni ſze obrd'zimo KŠ 1771, 457; Hercegovinanci szo escse nê zmérjeni AIP 1876, br. 2, 3
zmirìti se -ím se tudi zmériti se -im se
1. pomiriti se, spraviti se: Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro AIP 1876, br. 2, 3; Naſſa pa: 1.) hitro ſze 'znyimi zmiriti KŠ 1754, 170; Daj ſze mi tak zmiriti BRM 1823, 401; gda ſze znaſſim bli'znyim zmirimo KŠ 1754, 198; zméri ſze prvle zbratom tvojim KŠ 1771, 15; I po nyem ſze vſza zmirijo KŠ 1771, 604; ali ſze pa naj zmo'zom zmiri KŠ 1771, 502; Poglaváre naj bi sze zmirili KOJ 1845, 54; da ſze je Boug zméro zvami KM 1783, 233; Da ſze je Boug zmiro zvami BKM 1789, 33; Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro BJ 1886, 6; Csi ſzmo ſze z-Bogom zmérili KŠ 1771, 457
2. pomiriti se, poleči se: Veter, oblák sze zmirita KAJ 1870, 151
zmérjeni -a -o pomirjen, spravljen: ali za volo z-Bogom zmérjenoga KŠ 1754, 81; ſzmo ſze z-Bogom zmérili od koga bole zmérjeni ſze obrd'zimo KŠ 1771, 457; Hercegovinanci szo escse nê zmérjeni AIP 1876, br. 2, 3
Celotno geslo
Etimološki
zoblačīti se – glej oblȃk
SSKJ²
zvézda -e ž (ẹ́)
1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči / planeti in zvezde stalnice
2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa / ulice se stekajo v zvezdo
3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen častniški, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general
4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva
6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči / planeti in zvezde stalnice
2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa / ulice se stekajo v zvezdo
3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen častniški, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general
4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva
6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
Pleteršnik
zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.-Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.
Prekmurski
zvr̀čti tudi zvr̀či zvr̀žem dov.
1. izvreči: Szve dráge ſzini z-vrſzte z-ſzrczá SŠ 1796, 21; dokecs je mojmi goszpodsztvi mejô nê zvrgla AI 1875, br. 2, 7
2. zbrati: Eto ſzmo ſzi zvrgli po pinti vina SIZ 1807, 18
zvr̀čti se zvr̀žem se
1. iziti se, zgoditi se: po nyihovoh segi sze zvr'se KOJ 1848, 40; nacsi sze nyemi delo zvr'ze KAJ 1870, 75
2. nastati, pojaviti se: I zvrgao ſze je eden oblák KŠ 1771, 129
zvr̀ženi -a -o določen: gda nej li ſzamo düsa na zvr'zeno ſzvoje ſzveſztvo pride KŠ 1771, 142
1. izvreči: Szve dráge ſzini z-vrſzte z-ſzrczá SŠ 1796, 21; dokecs je mojmi goszpodsztvi mejô nê zvrgla AI 1875, br. 2, 7
2. zbrati: Eto ſzmo ſzi zvrgli po pinti vina SIZ 1807, 18
zvr̀čti se zvr̀žem se
1. iziti se, zgoditi se: po nyihovoh segi sze zvr'se KOJ 1848, 40; nacsi sze nyemi delo zvr'ze KAJ 1870, 75
2. nastati, pojaviti se: I zvrgao ſze je eden oblák KŠ 1771, 129
zvr̀ženi -a -o določen: gda nej li ſzamo düsa na zvr'zeno ſzvoje ſzveſztvo pride KŠ 1771, 142
Geografija
SSKJ²
žaréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa
2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari; zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo
// imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan
3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela
// biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra
4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja; ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele
5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode; med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja
// odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala
6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje; z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda
● ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljena
1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa
2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari; zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo
// imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan
3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela
// biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra
4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja; ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele
5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode; med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja
// odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala
6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje; z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda
● ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljena
- žarèč -éča -e:
bliski so žareč švigali z oblaka na oblak; žareč od sreče pripovedovati kaj; prstan z žarečimi kamni; žareč puščavski pesek; otrok je bil ves žareč; žareča lava, žica; žareče zvezde; žarečih lic so odhajali domov; pihati v žareče oglje; v soncu žareča okna; žareče oči
● trajno žareča peč peč na trdno gorivo, ki sorazmerno dolgo izgoreva; prisl.: žareče pogledati koga
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
Celotno geslo
Frazemi
živéti Frazemi s sestavino živéti:
na rôko živéti, živéti bógu za hŕbtom, živéti brez skrbí kàkor vrábec v prôsu, živéti iz dnéva v dán, živéti iz kóvčka, živéti iz rók v ústa, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom, živéti kot gròf, živéti kot králj, živéti kot máli bóg, živéti kot meníh, živéti [kot] na lúni, živéti kot pès in máčka, živéti kot ptíček na veji, živéti [kot] v devêtih nebésih, živéti kot v fímu, živéti kot v ráju, živéti na korúzi, živéti na korúznici, živéti na krédo, živéti na róbu obúpa, živéti na rôkah, živéti na sódu smodníka, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, živéti ob krúhu in vôdi, živéti tjà v èn dán, živéti v dívjem zakónu, živéti v drêku, živéti v korúznem zakónu, živéti v oblákih, živéti v sénci [kóga/čésa], živéti v slonokoščénem stôlpu
na rôko živéti, živéti bógu za hŕbtom, živéti brez skrbí kàkor vrábec v prôsu, živéti iz dnéva v dán, živéti iz kóvčka, živéti iz rók v ústa, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom, živéti kot gròf, živéti kot králj, živéti kot máli bóg, živéti kot meníh, živéti [kot] na lúni, živéti kot pès in máčka, živéti kot ptíček na veji, živéti [kot] v devêtih nebésih, živéti kot v fímu, živéti kot v ráju, živéti na korúzi, živéti na korúznici, živéti na krédo, živéti na róbu obúpa, živéti na rôkah, živéti na sódu smodníka, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, živéti ob krúhu in vôdi, živéti tjà v èn dán, živéti v dívjem zakónu, živéti v drêku, živéti v korúznem zakónu, živéti v oblákih, živéti v sénci [kóga/čésa], živéti v slonokoščénem stôlpu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 14
- 15
- 16
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 331
Dostopnost