Fran

trdno prisl., F4, adcredere, prou terdnu verováti; obligare, ṡavèṡati, ṡavèṡovati, ṡaſtaviti, terdnu oblubiti; sanctè, ſvetú, terdnu, ṡá gviſhnu, ṡa terdnu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

učeno prisl., F6, doctè, kunſhtnu, vuzhenu; excellenter, preṡhlahtnu, po junazhku, prou modru, prou vuzhenu; litteratè, kunṡhtnu, vuzhenu; perdoctè, cilú kunṡhtnu, ali vuzhenu; peritè, vuzhenu, ṡaſtopnu; rhetoricè, modru, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uganiti1 dov., F6, addivinare, vganiti, prou povedati; aperio, -ire, odkriti, odpréti, iẛlagati, vganiti; conjectare, vganiti, ſe domiſhlovati; divinare, vganiti; praedivinare, poprei vganiti, eno reizh povédati poprei ne li ſe ṡgody; praesagire, pomeiniti, ſe nadjati, vganiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

umetalen prid., F7, artifex, en kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin, vmétalin; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten; diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; idoneus, -a, -um, vmétaln, prou, vréden, perpravlen, pridin; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln, déloven; peridoneus, -a, -um, cilú dobru vrédin inu vmétalin

1. umetalnejši , idoneor, vmétalniſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

verovati nedov., F11, accredere, verovati kar eden pravi; adcredere, prou terdnu verováti; credere, verovati, verjeti; credulitas, ẛanikernu verovanîe, ſhelmario verovati; credulus, -a, -um, kateri rad veruje; incredibilis, -le, neverovan, kar ſe ne more verovati, neverijezhi; opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku veruje; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meîni, je ene prave miſli; persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjenu, de eden veruje; temerè credere, lahku, hitru verovati; verisimilè, riſnizi podobnu, je vrednu de ſe veruje, ſe ima verjeti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzeti dov., F153, accipere, vsèti, prejemati; boni consulere, ẛa dobru vṡèti; capsis, vṡami, aku hozheẛh; commendare memoriae, dobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſé vsèti, teleſſen poſtal; interceptor, tá kateri preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; operosa res, ena reizh, katera doſti délla vṡame; receptor, -oris, kateri kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; reclamare, naṡai poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſil vṡeti; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily; trientarium foenus, tá zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; valefaciens, dicens vale, ſlavú vṡèti; vitio vertere, vel vitio dare, ẛa ṡlú vṡèti, ṡamèriti; prim. pročvzeti 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vzeti dov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zadeti dov., F10, apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti, ẛadéti, neſrèzha me je ẛadela; sadet, attingere cum longo 7. ſadet, plantare significat; collimare, prou ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; ico, -is, icere, ẛadéti, vdariti, gori vdariti; inferre multa mala, doſti hudiga ṡadéti; ſolicitare, tudi opominati, napravlati, pegerovati, vſeṡkuṡi nad enim biti, veliku enimu ṡadeiti; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ṡadéti; prim. anzadeti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zastopno prisl., F13, balbè, ne ẛaſtopnu, ſhlékedravu, jezlavu; circunscriptè, ob kratkim ṡáſtopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; declarare, iṡloṡhiti, iṡkaṡati, ṡáſtopnu navuzhiti; enucleatè, ozhitnu, ṡaſtopnu, zhiſtu, inu jaſnu; explicatè, ṡaſtopnu; expreſsè, ṡaſtopnu; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; intelligenter, ṡaſtopnu; luculentè, zhiſtu ali jaſnu, ṡaſtopnu, popolnim videzhe; luculenter, prou ṡaſtopnu, prou zhiſtu, prou reṡloṡhnu; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; peritè, vuzhenu, ṡaſtopnu; significanter, ṡaſtopnu

1. zastopnejše , significantius, ſhe vſelei ṡaſtopniſhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zaznamovan del., F4, insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; interpunctatus, -a, -um, v'meis s'tifilci, reṡlozhen, ṡaṡnamovan, reṡdeilen; obsignatus, -a, -um, ṡaṡnamovan, ṡapezhaten; signatus, -a, -um, ṡaṡnamovan, ṡapezhaten

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zlepa prisl., fas, ṡlépa, prou, neprepovédanu, ſpodobnu, ſlobodnu, pravizhnu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zmalan del., F6, expictus, -a, -um, ṡmalan; graphicus, -a, -um, dobru ṡmalan; icon, iconis, en ṡréṡan, ali ṡmalan pild; iconicus, -a, -um, prou ṡmalan, ali ṡréṡan; monogrammus, tú kar je doli ṡriſſanu, inu nei ṡmalanu, ali ṡbriſſanu; pergraphicus, -a, -um, dobru ſturjen, dobru poſtavlen, kakòr de bi bil ṡmalan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zmasen (z'masen) prid., F7, coena frugalis, ẛmaſna vezherja; diaeta, -ae, enu s'maſnu ṡhivenîe s'pytjém, inu s'jedjó; frugalis, -le, ṡmaſſen; modestus, zhedin, brumin, ṡmaſſin; permodestus, -a, -um, cilú brumen, ṡmaſſen, inu kroták; temperans, vel temperatus, -a, -um, ṡmaſſin; temperies, -ei, prou ṡmaſnu ṡhivénîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

znajden del., F4, excogitatus, ṡnaiden, ṡmiſlen, domiſlen; inventus, -a, -um, ṡnaiden; repertitius, -a, -um, kar je ṡnaidenu, ali naidenu, ali kar ſe more naiti; testatus, -a, -um, ſprizhan, inu prou ṡnaiden

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zoper predl., F7, I. z rodilnikom â frigore se defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom gerlu perveẛhe; II. s tožilnikom antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zravnati dov., F7, coëquare, ẛrovnati; complanare, ẛrovnati, porovnati; complicare, ẛganiti, v'kupai ṡravnati; exaequare, ṡrovnati, porovnati, ṡglihati; inaequalis, -le, kar ſe ne more ṡrovnati; in ordinem ponere, v'rèd poſtaviti, ṡravnati, vravnati; reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali narediti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zrezan del., F10, aurum caelatum, ẛreẛanu ẛlatú; caelatus, ẛdoben, ẛreẛan; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſſa; excisus, ṡréṡan; exectus, -a, -um, vun ṡréṡan, vun ſeſékan; icon, iconis, en ṡréṡan, ali ṡmalan pild; iconicus, -a, -um, prou ṡmalan, ali ṡréṡan; sciſsus, -a, -um, ṡreiṡan, ſeſeikan, reṡklán, ṡhagan; statua, -ae, peld, malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana; striatus, -a, -um, s'takeſhnimi jamizhi, ali ṡhlibiki napravlen, ali ṡréṡan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zvest prid., F15, angelus custos, naſ ẛvéſti varih; aſsectator, en ẛveſti ſpreimlaviz; cardelitium, grúnt eniga ṡveſtiga tovariſha; cordialis, ṡveiſt, per ſarzhni; efflagitatus, -us, efflagitatio, ṡveſta proſhnîa, ſylna proſhnîa; fidei comiſsum, na ṡvéſte roke danu; fidelis, -le, ṡveiſt, veren, brumen; fidelis animus, ṡvéſtu ſerzè; fidus, -a, -um, ṡvéſt; fidus animus, ṡvéſtu ſerzè; perfidelis, -le, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; pervigil, -lis, en fliſſig, inu ṡvéſt vahtar; pisticus, -a, -um, ṡveiſt, inu verin. Joa:12; protelum, -li, tú prou riſnizhnu, inu ṡveiſtú ṡa enim hiteinîe; realis, -lis, redlih, ṡvéſt; prim. nezvest 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

živenje s, F19, anima, duſha, leben, ẛhivénîe; capitale periculum, nevarnoſt tega ẛhivota, inu ẛhivenîa; evertere vitam, tú ṡhivenîe ṡgubiti; feſsus vitâ, réven, ſyt ṡhivenîa; temperies, -ei, prou ṡmaſnu ṡhivénîe; venire in vitam, v'ṡhivenîe priti, ſe roditi; vita, -ae, ṡhivenîe, leben, ṡhivot, ṡhitek

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

žlahtno prisl., F3, nobiliter, ṡhlahtnu; scitè, modru, ṡhlahtnu, dobru inu prou; suaviter, lubeṡnivu, lipú, ṡladku, ṡhahnu[!]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.