Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
príča -e ž (í)
1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti na razpravi kot priča / obremenilna priča
2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost: poklicati, prositi koga za pričo; narediti oporoko pred pričami; podpisati se kot priča / biti za pričo pri poroki / oporočna priča; (poročna) priča
3. kdor je navzoč ob kakem dogodku: priče so pripovedovale, kar so videle; v tej samoti se ni bilo bati nobene priče; imeti priče in dokaze; ekspr. po besedah še živih prič se je to res zgodilo / vi vsi ste priča, priče, za pričo, da sem mu denar vrnil vi vsi vidite; vi vsi lahko potrdite; biti priča nesreče biti navzoč pri nesreči, videti jo; nehote je bil priča njunemu pogovoru ga je slišal, bil navzoč pri njem; v svojem poklicu je bila priča mnogim družinskim tragedijam je lahko opazovala, spoznala mnoge družinske tragedije
4. s prilastkom izraz, znamenje česa: knjiga je zanimiva priča razburkane dobe; s tem gradom so porušili zadnjo pričo preteklosti; ekspr. barake, živa priča revščine / tvoja pisma so nam priča, da še nisi pozabil na dom dokaz
// kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: biti priča resnice
5. zastar. zgodba, pripoved: spomnil se je očetove priče / verjeti babjim pričam čenčam
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pri priči brez odlašanja, takoj: pri priči se je lotil dela, začel pomagati / pri priči se je streznil / pri tej priči moraš iti takoj (zdaj); pri tisti priči se je vrnil takoj (tedaj)
● publ. že imena igralcev zagotavljajo, da bomo priča odlični predstavi da bo predstava odlična; ekspr. bog mi je priča, da ne lažem izraža podkrepitev trditve; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval; brez priče, brez prič govoriti s kom brez prič ne da bi bil še kdo navzoč; ekspr. brez vsake priče se je hotel posloviti od doma ne da bi ga kdo videl, opazil; ekspr. se bova že srečala brez prič na samem; objel jo je v pričo ljudi vpričo
♦ pravn. identitetna priča s katero se doseže identiteta; kriva priča; kronska priča ki lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka; rel. Jehovova priča pripadnik verske skupnosti, ki Jezusa Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prim. pričo
SSKJ²
pridušíti se -ím se dov., pridúšil se (ī í) ekspr.
1. zakleti, navadno z besedami pri moji duši: ves jezen se je pridušil
2. priseči, zakleti se: pridušil se je, da knjige sploh ni imel v rokah; pridušil se je, da ni res
SSKJ²
primísliti si -im si dov., primíšljen (í ȋ)
knjiž. v mislih, domišljiji dodati: primisli si še jate galebov; nekaj je res, nekaj si je pa primislil
SSKJ²
prismójen -a -o prid. (ọ́) ekspr.
1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje
● ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen
2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme
    prismójeno prisl.:
    prismojeno govoriti; 
prim. prismoditi
SSKJ²
révček -čka m (ẹ̑)
1. ekspr. manjšalnica od revež: revčki so, še za kruh nimajo; vaški revčki / ta revček je že dolgo bolan / kot nagovor revček, kje te boli
2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: od tega revčka res ne moreš pričakovati, da bi se komu uprl / kot psovka kaj boš ti, revček
SSKJ²
rógati se -am se nedov. (ọ̄)
zelo očitno, grobo izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: rogata se drug drugemu; ti si pa res junak, se mu je rogal; zaničljivo se rogati; ekspr. rogati se komu v brk, v obraz predrzno, nesramno / rogala se je njegovemu vprašanju
// ekspr. imeti negativen, odklonilen odnos do česa: zdaj se rogam graji in hvali; s takim ravnanjem se roga svojim obljubam
● knjiž. to dejanje se roga zdravemu razumu ni premišljeno, razsodno
    rogáje se :
    odvrnil se je od njih, rogaje se njihovim napakam
    rogajóč se -a -e:
    srepo je gledala v rogajočega se človeka; rogajoče se besede
SSKJ²
rumèn2 -êna -o prid. (ȅ é)
ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju)
// ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje
// ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad
    rumêno prisl.:
    rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
    ●     ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
    rumêni -a -o sam.:
    zmagali so rumeni; dekle v rumenem
SSKJ²
sakrabòlt in sakrabólt medm. (ȍ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: sakrabolt, kako je mraz; to je pa res lepo, sakrabolt
SSKJ²
salabólski -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ti salabolski otroci / te salabolske malenkosti mi vzamejo dosti časa
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila res salabolska smola
    salabólsko prisl.:
    na to je treba salabolsko paziti; bilo je salabolsko vroče
SSKJ²
seznáti -ám [səznati in seznati] dov. (á ȃ)
star. ugotoviti, spoznati: težko je seznati, kaj je res / to sem seznal od prijatelja izvedel
SSKJ²
sfantazírati -am tudi izfantazírati -am dov. (ȋ)
ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala
SSKJ²
sígati -am nedov. (ī ȋ)
dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga
● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove
    sigajóč -a -e:
    sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti
SSKJ²
síten -tna -o prid. (í ȋ)
1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna
// ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa
2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš
3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar
    sítno prisl.:
    sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali
SSKJ²
skomígati -am nedov. (ī)
1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti
2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni
    skomigajóč -a -e:
    skomigajoč je odšel iz sobe
SSKJ²
speciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi
    speciálno prisl.:
    specialno se ukvarja s francoščino
SSKJ²
specímen -mna m (ī)
knjiž. vzorec, primerek: specimni znamk; pren., iron. ti si pa res specimen človeškega rodu
SSKJ²
spreuméti -úmem stil. -umêjem dov., tudi spreúmel; spreúmljen tudi spreumét (ẹ́ ȗ, ȇ)
star. razumeti, dojeti: ne more spreumeti, da je to res; strmel je, kakor bi ničesar ne spreumel
    spreuméti se 
    spoznati, spomniti se: prisluhnila je pogovoru in se hitro spreumela, zakaj gre
    // razumeti se, spoznati se: na kmečko delo se najbolj spreume; ti se ne spreumeš na take stvari
SSKJ²
sréčko -a m (ẹ̑)
šalj. srečen človek: res je pravi srečko
SSKJ²
strahôta -e ž (ó)
1. kar povzroča strah, hudo trpljenje: preživeti vojne strahote; videl je strahote koncentracijskega taborišča / ekspr. narediti konec strahotam
2. značilnost strašnega, hudega: pozabiti strahoto dneva; opisal je strahoto prestanih muk
3. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati; strahota je pomisliti, da bi se to res zgodilo; strahota je, da ga ni mogoče pregovoriti
4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: strahota, takega ravnanja pa nisem pričakoval
● zastar. obšla jo je strahota pred samo seboj strah
SSKJ²
súperca2 -- prid. (ȗ) pog., navadno v povedni rabi
izvrsten, odličen: res superca film, komad; fantje so superca, nobenega se ne bi branila
    súperca prisl.:
    biti superca zadovoljen; bilo bi superca, če bi bila naloga čim prej gotova
Število zadetkov: 372