Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
sonce s, F34, appricari, ſe na ſonzi pariti; atomus, -i, v'ſonzú práh; dolet â sole caput, od ſonza glava boly; electron, ſonze; locus apricus, meiſtu pruti ſonzi; praeumbrare, pred ſonzom, ali ſvitlobo ſaſénzhiti, ſenzo ſturiti; sol, -lis, ſonze; titan, ſonze
Celotno geslo Megiser
sonce -a samostalnik srednjega spola
Celotno geslo Etimološki
sọ̑nčnica -e ž
SSKJ²
spráti spêrem dov., sprál (á é)
z vodo ali drugo tekočino odstraniti kaj s česa: dež spere prah z rastlin; sprati morsko sol s telesa; pren., ekspr. solze so sprale smeh z obraza; prim. izprati
Pravopis
spráti spêrem dov., nam. spràt; spránje; drugo gl. prati (á é) kaj ~ morsko sol s telesa; ~ rano z razkužilom izprati
Prekmurski
sranjáva -e ž shranjevanje: Sol nam je potrebna, pri sranjávi mesa je tudi nücliva AI 1878, 54
SSKJ²
stopíti1 -ím dov., stópil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil
2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; stopiti se kot vosek / stopiti rudo staliti
// navadno v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: odjuga je stopila sneg; led se še ni stopil
3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je stopilo meglo; oblaki so se stopili / njegov prihranek se je hitro stopil
● ekspr. to meso se v ustih kar stopi je zelo mehko in okusno; ekspr. ne bom se stopil, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen
    stopíti se 
    1. prevzeti lastnosti, značilnosti koga: priseljenci so se stopili z domačini / podeželje in mesto se počasi stopita
    // postati celota s čim: stopiti se z množico / vrt se mora s hišo funkcionalno in estetsko stopiti
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar stopila se je od veselja / srce se mu bo stopilo od usmiljenja
    stopljèn -êna -o:
    stopljen led, sneg; stopljena mast
Pravopis
stopíti1 -ím dov. stópil -íla, nam. stopít/stopìt; stopljênje; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj ~ maslo; ~ sol v vodi
stopíti se -ím se (í/ȋ í) Sladkor se je stopil; poud. ~ ~ od sreče |biti zelo srečen|; neobč. stopiti se z/s kom Priseljenci so se stopili z domačini |prevzeli njihove lastnosti, se pomešali z njimi|
Vorenc
sul gl. sol 
Celotno geslo Megiser
sul
GLEJ: sol
SSKJ²
sulfát -a m (ȃ)
kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat
SSKJ²
sulfít -a m (ȋ)
kem. sol žveplaste kisline: kalcijev sulfit; vodna raztopina natrijevega sulfita
Prekmurski
súnce -a s sonce: Szuncze KMS 1780, A3; Sol Szuncze KMS 1780, A7; gda je 'ze ſzuncze zajslo KŠ 1754, 200; Ar liki je gori zislo ſzuncze KŠ 1771, 745; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; nap (szunce) AIN 1876, 10; doklen zarán stáne, lêpo sunce BJ 1886, 7; i ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Szuncza, i mejſzecza nej trbej BKM 1789, 431; Csuduj bár szuncza szvetlo szprávo KAJ 1848, 7; Ka je szunca toplôcsa nárasztvo goriobüdila AI 1875, kaz. br. 8; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od sunca, mêseca BJ 1886, 3; ka, liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 261; Boug ſzuncze ſzvoje vcſini gori ſzhájati na hüde ino dobre KŠ 1754, 168; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini KŠ 1771, 17; je ſztvouro Boug ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Vſzunczi oblecsene 'zené KM 1796, 766; I bodo znamejnya vu ſzunczi KM 1796, 243; [Mačka] liže se neprehenjano i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; pren. Szuncze nébe, Ágnecz bosi SM 1747, 91; Idi ſzi, drügo ſzuncze, Moj Jezus, gori zide KŠ 1754, 250; Bojdi moje Düse Szncze BRM 1823, 9; Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze KAJ 1848, 7; tak je i on od pravicze ſzuncza naj globſe piſzao KŠ 1771, 262
Celotno geslo eSSKJ
svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola [svinjína]
    svinjsko meso
ETIMOLOGIJA: iz ↑svinina pod vplivom ↑svinja
Celotno geslo eSSKJ
šatráj glej šetráj
Pleteršnik
ščávən, -vna, adj. ščȃvna kislina, die Oxalsäure, Cig. (T.); ščavna sol, das Kleesalz, Cig. (T.).
Prekmurski
šóla tudi šóula -e ž šola: Schola Soula KMS 1780, A8; Soula Oskola KM 1790, 94; je mladini sola potrejbna KOJ 1845, 7; Pokedob pa soula nikaj nevalá KOJ 1845, 8; šôla BJ 1886, 3; Stampana z-kraleſzkimi visnye Soule piſzkmi KM 1790, 1; Z dopüſcsenyom Králeſzke Viſzoke ſoule Stamparie KM 1796, 1; huj vo z-sôle KAJ 1870, 8; gda bi se že kšôli približávala BJ 1886, 5; gda bi Soulo poſztavo KŠ 1771, 101; da bi ſzamo mogla hoditi v-ſoulo KM 1790, 60; vucsenik more vsoulo priti KOJ 1845, 8; vucsenik knige neszé vu sôlo KAJ 1870, 6; deca naj nepresztano v-sôlo hodi AI 1875, kaz. br. 8; vſzak dén ſze tükajoucsi vu ſouli KŠ 1771, 401; sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Sôle sze odpréjo AI 1875, kaz. br. 8; na národni soul haszek KM 1790, 1; za vesznicski sôl drügi zlôcs KAJ 1870, 3; za národne šole AI 1878, 1; za vesničke šolé BJ 1886, 1; vſolai nasſih moucs je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; pren. Natúre i miloſcse ſoula BKM 1789, 2; Eti, v nebeſzkoj sôli Na veke zvisávam BRM 1823, 7
Planinstvo
šotórsko dnó -ega dná s
SSKJ²
tabásko tudi tabasco -a [tabásko] m (ȃ) gastr.
pekoča omaka iz čilija, kisa in soli: juho je začinil s tabaskom; kapljica, žlička tabaska; poper, sol in tabasko
Smučanje
tálna oznáka -e -e ž
Število zadetkov: 395