zavléči -vléčem dov., nam. zavléč/zavlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ deblo do ceste; poud. Zavlekli so ga v gozd in pretepli |s silo spravili|; ~ študij za eno leto; zavleči z/s čim ~ z odhodom
zavléči se -vléčem se (ẹ́) Seja se je zavlekla; poud. ~ ~ v kot |umakniti se|
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
zazánkati -am dov. (ȃ)
1. namestiti, zategniti zanko okoli česa: z vrvjo zazankati deblo
● evfem. iz obupa se je zazankal se obesil
// ekspr. zvijačno ujeti, dobiti: končno sem te le zazankal
2. obrt., v zvezi s petlja potegniti eno petljo skozi drugo, da se pletenje zaključi in se ne para: zazankati tri petlje na mestu, kjer bo gumbnica
1. namestiti, zategniti zanko okoli česa: z vrvjo zazankati deblo
● evfem. iz obupa se je zazankal se obesil
// ekspr. zvijačno ujeti, dobiti: končno sem te le zazankal
2. obrt., v zvezi s petlja potegniti eno petljo skozi drugo, da se pletenje zaključi in se ne para: zazankati tri petlje na mestu, kjer bo gumbnica
- zazánkan -a -o:
zazankane petlje
Pravopis
zazánkati -am dov. -an -ana; zazánkanje (ȃ) koga/kaj z vrvjo ~ deblo; ~ petlje; poud. ~ tatu |zvijačno ujeti, dobiti|
SSKJ²
zažírati -am nedov. (ī ȋ)
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira
- zažírati se s prislovnim določilom
1. z žretjem, grizenjem prodirati v kaj: črvi se zažirajo v les; pren., ekspr. strah se zažira v ljudi
2. zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov: žaga se zažira v deblo; voz se je zažiral v razmočena tla / vodna struga se zažira vse globlje
3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zažira v obleko / rja se zažira v kovino / saje so se zažirale v kožo
● ekspr. tovarna se zažira v polje sega
SSKJ²
zažréti -žrèm dov., zažŕl (ẹ́ ȅ)
nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano: zažrli so celo plačo; vse zažre in zapije
nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano: zažrli so celo plačo; vse zažre in zapije
- zažréti se ekspr., s prislovnim določilom
1. z žretjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zažre v les / klop se zažre v kožo / medved se je zažrl v tjulnjev drob zagrizel; pren. dvomi so se zažrli vanj
2. zaradi delovanja določene sile priti v kako snov: kolesa so se zažrla v blato; žaga se zažre v deblo / vrv se mu je zažrla v dlani / steza se zažre v pobočje
3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah, umazanija se zažre v preprogo / rja se zažre v kovino
● ekspr. avtomobil se je zažrl v strmino s težavo zapeljal; ekspr. zažreti se v branje, delo začeti intenzivno brati, delati
- zažŕt -a -o:
zažrt madež; v roke zažrta vrv
SSKJ²
zdŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. drseč se premakniti: deblo je zdrsnilo, namesto da bi se začelo valiti; smučka je zdrsnila po bregu; vrata neslišno zdrsnejo v steno / pero zdrsne po papirju
// drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsnil v dolino; sneg je zdrsnil s strehe
2. hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrsniti s konja; ruta ji je zdrsnila na ramena; zdrsniti na tla, v prepad / zdrsniti po žlebu navzdol / skodelica ji je zdrsnila iz rok
3. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: zdrsnil je in si zvinil nogo; zdrsniti na ledu, parketu, skali; brezoseb. na poledenelem pločniku mu je zdrsnilo
// ob dotiku z gladko, spolzko podlago spremeniti navadni položaj, smer premikanja: guma na ledu zdrsne; na zamaščenem vijaku so klešče zdrsnile / jermen na kolesu večkrat zdrsne / zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste
4. lahkotno se premakniti po gladki površini: jadrnica zdrsne po vodi / prsti so ji zdrsnili po tipkah / ekspr. veter je zdrsnil čez gladino jezera; pren. pogled mu je zdrsnil po navzočih
// ekspr. lahkotno, neopazno iti, oditi: zdrsniti iz hiše, v sobo; neslišno je zdrsnil nazaj v posteljo / mesec je zdrsnil za goro zašel; čez obraz ji je zdrsnil nasmeh
5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: prodaja je v zadnjem času zdrsnila pod normalo; temperatura je zdrsnila na ničlo, pod ničlo / zdrsniti na družbeni lestvici
6. ekspr. nehote, neopazno preiti v stanje, kot ga izraža določilo: razpoloženje je zdrsnilo v otrplo žalost / dogodek je zdrsnil v pozabo je bil pozabljen / bolnik je spet zdrsnil v nezavest omedlel
● ekspr. beseda mu je zdrsnila z jezika nehote, proti svoji volji jo je izrekel; ekspr. kurir je že drugo jutro zdrsnil v dolino neopazno, hitro odšel; ekspr. pogovor je zdrsnil od vremena na vaške zgodbe prešel; ekspr. zdrsnila je na kolena in povzdignila roke pokleknila je; ekspr. zdrsniti v čevlje, obleko hitro se obuti, obleči
1. drseč se premakniti: deblo je zdrsnilo, namesto da bi se začelo valiti; smučka je zdrsnila po bregu; vrata neslišno zdrsnejo v steno / pero zdrsne po papirju
// drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsnil v dolino; sneg je zdrsnil s strehe
2. hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrsniti s konja; ruta ji je zdrsnila na ramena; zdrsniti na tla, v prepad / zdrsniti po žlebu navzdol / skodelica ji je zdrsnila iz rok
3. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: zdrsnil je in si zvinil nogo; zdrsniti na ledu, parketu, skali; brezoseb. na poledenelem pločniku mu je zdrsnilo
// ob dotiku z gladko, spolzko podlago spremeniti navadni položaj, smer premikanja: guma na ledu zdrsne; na zamaščenem vijaku so klešče zdrsnile / jermen na kolesu večkrat zdrsne / zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste
4. lahkotno se premakniti po gladki površini: jadrnica zdrsne po vodi / prsti so ji zdrsnili po tipkah / ekspr. veter je zdrsnil čez gladino jezera; pren. pogled mu je zdrsnil po navzočih
// ekspr. lahkotno, neopazno iti, oditi: zdrsniti iz hiše, v sobo; neslišno je zdrsnil nazaj v posteljo / mesec je zdrsnil za goro zašel; čez obraz ji je zdrsnil nasmeh
5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: prodaja je v zadnjem času zdrsnila pod normalo; temperatura je zdrsnila na ničlo, pod ničlo / zdrsniti na družbeni lestvici
6. ekspr. nehote, neopazno preiti v stanje, kot ga izraža določilo: razpoloženje je zdrsnilo v otrplo žalost / dogodek je zdrsnil v pozabo je bil pozabljen / bolnik je spet zdrsnil v nezavest omedlel
● ekspr. beseda mu je zdrsnila z jezika nehote, proti svoji volji jo je izrekel; ekspr. kurir je že drugo jutro zdrsnil v dolino neopazno, hitro odšel; ekspr. pogovor je zdrsnil od vremena na vaške zgodbe prešel; ekspr. zdrsnila je na kolena in povzdignila roke pokleknila je; ekspr. zdrsniti v čevlje, obleko hitro se obuti, obleči
Celotno geslo
Sinonimni
zdŕsniti -em dov.
1.
dotikajoč se podlage premakniti se, spustiti se
SINONIMI:
zdrčati, zdrkniti, zdrseti, knj.izroč. podričati, knj.izroč. podričniti, ekspr. popeljati se, ekspr. speljati se, knj.izroč. zadrčati, knj.izroč. zadričati, knj.izroč. zdričati
2.
3.
pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca
SINONIMI:
spodrsniti, zastar. podrkniti, nar. sklizniti, nar. spesniti, knj.izroč. spodrkniti, knj.izroč. spodrseti, knj.izroč. zdrkniti, knj.izroč. zdrseti
GLEJ ŠE SINONIM: obleči1, obuti, spodrsniti, zdrseti, znižati se
GLEJ ŠE: oditi, omedleti, poklekniti
GLEJ ŠE: oditi, omedleti, poklekniti
Botanika
SSKJ²
znótraj1 prisl. (ọ́)
1. na notranji strani; ant. zunaj1: prevleči tok znotraj z žametom; znotraj kosmat usnjen plašč / znotraj zapahnjena vrata
// v notranjosti: znotraj obnoviti hišo; deblo je znotraj trhlo; znotraj votla buča
// v zvezi od znotraj izraža usmerjenost iz notranjosti česa: stal je pred hišo in čutil, da ga nekdo od znotraj opazuje
2. izraža omejitev na to, kar zajema pojem: stranka je navzven delovala enotno, znotraj pa je s težavo mirila nezadovoljne člane
● pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo več slutim, zdi se mi; ta okna se odpirajo na znotraj navznoter; prim. odznotraj
1. na notranji strani; ant. zunaj1: prevleči tok znotraj z žametom; znotraj kosmat usnjen plašč / znotraj zapahnjena vrata
// v notranjosti: znotraj obnoviti hišo; deblo je znotraj trhlo; znotraj votla buča
// v zvezi od znotraj izraža usmerjenost iz notranjosti česa: stal je pred hišo in čutil, da ga nekdo od znotraj opazuje
2. izraža omejitev na to, kar zajema pojem: stranka je navzven delovala enotno, znotraj pa je s težavo mirila nezadovoljne člane
● pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo več slutim, zdi se mi; ta okna se odpirajo na znotraj navznoter; prim. odznotraj
Pravopis
znótraj1 mestov. prostor. prisl. (ọ́) prevleči škatlo ~ z žametom; ~ zapahnjena vrata; Deblo je ~ trhlo; Od ~ so opazovali dogajanje na ulici; Organizacija je bila navzven trdna, ~ pa je vladalo nezadovoljstvo
na znótraj prostor. prisl. zv. (ọ́) neobč.
1. mestov. Državo so ~ ~ razdvajala družbena nasprotja; Lonec je ~ ~ zamaščen
2. smer. navznoter: ~ ~ upognjena hrbtenica
na znótraj prostor. prisl. zv. (ọ́) neobč.
1. mestov. Državo so ~ ~ razdvajala družbena nasprotja; Lonec je ~ ~ zamaščen
2. smer. navznoter: ~ ~ upognjena hrbtenica
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
- 1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
- 2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 15
- 16
- 17
- 18
- Naslednja »
Število zadetkov: 353
Dostopnost