Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Vejica pred veznikoma ko in če

Zanima me, kako je s postavitvijo vejice pred veznikoma ko in če v spodnjih primerih. Ali (pa), ko bomo stali v vrsti na blagajni. Kaj (pa), če bi tudi mi ravnali podobno?

Sodeč po rezultatih v Gigafidi sta možni in pogosto rabljeni obe različici.

Jezikovna
Vejice pri odvisnih stavkih – na eni strani ali na obeh?

Po dolgih letih stalnega pisanja v angleščini se mi nekoliko mešajo štrene glede pisanja vejic pri odvisnih stavkih. V mislih imam take povedi:

  • V razdelku Galerija izberite slike, ki jih želite nastaviti za profilne, in kliknite na Izhod'. (VS V razdelku Galerija izberite slike, ki jih želite nastaviti za profilne in kliknite na Izhod'.)

Je za besedo profilne treba pisati vejico? Ne gre namreč za vrinjen element tipa Galerija je, mislim, v drugem razdelku.

Nadalje, če zgornjo poved primerjamo s to povedjo:

  • Možnosti, ki so na voljo in ki jih ni mogoče izbrisati.

Ali je vejica tukaj odsotna, čeje to pravilno, ker se oba odvisna stavka nanašata na samostalnik možnosti*?

Jezikovna
Velelnik glagolov »izvedeti« in »izvesti«

Prosim za pojasnilo glede velelnikov glagolov izvedeti in izvesti.

Jezikovna
Velika začetnica: »Zgornja Gorenjska«

Je prav Zgornja Gorenjska ali zgornja Gorenjska?

Jezikovna
Velika začetnica in ime vzpetine »Homški hrib«

Zanima me, ali se piše homški hrib ali Homški hrib. Mislim, da se vzpetina sredi mengeškega polja imenuje Homec, vendar, ker je to poimenovanje prevzelo naselje, ki leži na južni strani vzpetine, se je za hrib s cerkvijo uveljavilo ime, Homški hrib.

Prav tako imam pogosto težavo, kdaj pisati občina in kdaj Občina, kot npr. Občina Domžale, kot ime naslovnika

Jezikovna
Vezava glagola »zaslužiti (si)«

Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.

SSKJ²
víncar -ja m (ī)
zastar. vinogradnik: biti kmet in vincar
● zastar. rožnik deževen – vincar reven če je junij deževen, vinogradnik nima dobre letine
Celotno geslo Frazemi
víno Frazemi s sestavino víno:
nalíti kómu čístega vína, natočíti kómu čístega vína, píti víno kot vôdo
Jezikovna
V katero besedno vrsto se uvršča beseda »to«?

Zanima me, v katero besedno vrsto spada beseda to (npr. v stavku Z nedoločnim zaimkom izražamo to, česar ne poznamo.) in tudi v katero podvrsto spada.

Jezikovna
Vključenost slovenske leksike v sosednjih državah v temeljne slovarske priročnike

Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.

Celotno geslo Frazemi
vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo, igráti odločílno vlógo, igráti pomémbno vlógo, igráti velíko vlógo, igráti vlógo kóga/čésa, iméti glávno vlógo, iméti odločílno vlógo, iméti pomémbno vlógo, iméti velíko vlógo, kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge, odigráti glávno vlógo, odigráti odločílno vlógo, odigráti pomémbno vlógo, odigráti velíko vlógo, tó ne igrá nobêne vlóge
Celotno geslo Vezljivostni NG
vozôvnica-esamostalnik ženskega spola
  1. papirnati listič, ki dovoljuje vožnjo z javnim prevoznim sredstvom
    • vozovnica za kaj/koga, kam
    • , vozovnica na čem
    • , vozovnica po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • vozovnica na
Jezikovna
Vpis v študijski program, študent na programu

zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.

Primer 1:

  • Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih.

Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.

Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.

Primer 2:

  • V prvostopenjski univerzitetni študijski program XY se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v programu AB.

Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.

Primer 3:

  • Razpisi za vpis v javnoveljavne študijske programe na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih se objavljajo na spletnem portalu eVŠ /.../. V objavljenih razpisih kandidati lahko preverijo:
    • prijavne roke,
    • število razpoložljivih vpisnih mest,
    • ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program /.../

Celotno geslo Frazemi
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág
Jezikovna
Vrsta pridevnika v zvezi »užitne ribe«

Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?

Jezikovna
Vrstni red pomožnega glagola in zaimka v pretekliku

Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!

Jezikovna
Začetnica v imenih zdravil: »Liverin forte«

Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?

Jezikovna
Zadeva v e-pošti: pisanje z malo ali veliko začetnico

Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.

Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu

Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?

Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu

Jezikovna
Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna
Zakaj je v pridevniku »črnomaljski« samoglasnik a?

Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?

Število zadetkov: 387