Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Planinstvo
tálni sídrni klín -ega -ega -a m
SSKJ²
tartrát -a m (ȃ)
kem. sol vinske kisline ali njen ester: kalijev tartrat
Vorenc
teman prid., F22, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti; caligare, temnu biti; color surdus, temna farba; dare caliginem, temnu ſturiti; fuscus, -a, -um, pramaſt, ali temne farbe; inobscurare temmó, ali temnu ſturiti; nox illunis, nuzh pres lune, temna; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán; obnubilus, -a, -um, temmán; obscurans, ṡkrivajozhi, temnu délajozhi; obscurari, obscurum fieri, temnú perhajati; obscuratus est sol, ſonze je temnu ratalu; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe; opacare, ſonzhnu, ali temnu délati, ali ſturiti; opacus, -a, -um, od goſtiga drevja temmán; perobscurus, -a, -um, temán; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subobscurus, -a, -um, enu malu temmán, neṡaſtopin; tenebrosus, -a, -um, temmán; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán
SSKJ²
titanát -a m (ȃ)
kem. sol titanove kisline: železov titanat
Črnovrški
toča (kot sol) gl. sadrin
SSKJ²
tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedov. (ọ̄ ọ̑; ī í)
1. spravljati kaj kam na hrbtih živali: zaradi slabe poti tu drva le tovorijo; tovoriti les v dolino; tovoriti na oslu
// ekspr. nositi zlasti kaj težkega: tovoril je velik kovček, nahrbtnik; na hrbtu je tovoril vrečo moke; s seboj je tovoril pisalni stroj
2. nekdaj ukvarjati se s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovoriti sol, vino; tovoriti po vsej deželi / vse življenje je tovoril
● tovoriti volno na ladjo natovarjati
SSKJ²
tovórnik -a m (ọ̑)
1. nekdaj kdor se ukvarja s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovorniki so prišli po vino; prodati sol tovornikom; napasti tovornike; vipavski tovorniki; tovorniki olja
2. zastar. tovornjak, tovorni avtomobil: po cesti je pripeljal tovornik; naložiti na tovornik / tovornik peska
Pravopis
tovórnik -a m, člov. (ọ̑) star. prodati sol ~om
Celotno geslo eSSKJ
trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst]
    1. katoliški menih strogega reda, ki živi odmaknjen od družbe, vzdržuje popoln molk in sam ustvari vse, kar potrebuje za življenje
    2. poltrdi sir iz kravjega mleka z redko posejanimi manjšimi luknjami, po izvoru iz Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji
SSKJ²
tréti1 trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti / ekspr. trli so mu prste močno stiskali
// s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši
2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan
● ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
    tréti se 
    1. pri premikanju se tesno dotikati česa: deli stroja se trejo med seboj; plezalčeva vrv se tre ob skalo
    2. ekspr. gnesti se: jata rib se je trla mimo ladje; po ulici so se trli ljudje / ljudje so se trli v gostilno
    // s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov
    tróč in teróč -a -e:
    med seboj troči se deli stroja
    tŕt -a -o:
    trto kamenje
Celotno geslo Frazemi
tŕn Frazemi s sestavino tŕn:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti [kot] na tŕnih, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, sedéti [kot] na tŕnih
Celotno geslo Frazemi
tróhica Frazemi s sestavino tróhica:
ne iméti [dovolj, niti tróhice] solí v glávi
Pleteršnik
ukrotíti, -ím, vb. pf. zahm machen, bezähmen; — besänftigen; bändigen; — überwältigen, bezwingen, zu Paaren treiben; — ukročena sol, das Neutralsalz, Cig., Vrtov. (Km. k.).
Farmacija
urát -a m
SSKJ²
vágati -am nedov. (ȃ)
pog. tehtati: vagati krompir, živino / koliko vagaš / vagal je puško v roki težkal
♦ etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj
Pravopis
vakuumíran -a -o (ȋ) trg. žarg. vakuumsko pakiran
vakuumírani -a -o (ȋ) ~a morska sol
SSKJ²
vakuumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. vakuumsko pakirati: vakuumirati živila
♦ grad. vakuumirati beton izsesavati zrak iznad površine svežega betona, prekritega z neprepustno folijo
    vakuumíran -a -o:
    vakuumirana namizna sol
Celotno geslo eSSKJ
vanilín vanilína samostalnik moškega spola [vanilín]
    1. bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov
      1.1. sladkor z dodatkom te snovi
    2. kot pridevnik ki je v zvezi z vanilinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vanillin, nem. Vanillin, iz ↑vanilija
Geologija
varjêna sôl -e solí ž
Pleteršnik
varję́nka, f. (sol) varjenka, das Sudsalz, Cig. (T.).
Število zadetkov: 395