Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
raznesen -a prid. oklevetan: Oh kulikaikrat ena brumna, poshtena Suſanna bo resneſena im. ed. ž, de je loterza (V, 357)
Svetokriški
razprati dov. razparati: Ceſar Nero … ſvoy Materi je bil puſtil trebuh resprati nedol., de bi vidil mejstu v'katerim je leshal (I/2, 165)
Svetokriški
razsvetliti -im dov. razsvetliti, prosvetliti: ſam G. Bug skuſi ſvojo ſveto gnado samore reſvetliti nedol. tiga greshniga zhloveka ǀ kakor ta ogin resvetli 3. ed., vshgè, inu szhisti ǀ on je taiſta ſvetla lampa, katera Nebeſsa resfetli 3. ed. ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe, ter to temno semlo ſvojo lepo sfetlobo resfetli 3. ed. ǀ kakor ta ogin tesfetli 3. ed. kar je temniga, resgreje kar je smersliga ǀ reſvetli vel. 2. ed. naſho temno pamet ǀ Bug tudi je bil reſvetlil del. ed. m njega oblizhe kakor letu rumenu sonze ǀ Gdu je meni slepe ozhy moje resvetlil del. ed. m, inu is leteh temniz reishil razsvetliti se razsvetliti se: njega temne ozhy ſe reſvetlè 3. mn. de sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti
Svetokriški
Rebeka -e ž osebno lastno ime Rebeka: KaKor Rebecca im. ed. je bila Isacca ogolufala ǀ Ie rejs, de brumna, inu lepa je bila tudi Rebecca im. ed. ǀ Vſmilena je bila Rebecce im. ed., katera tem popotnem je rada poſtregla ǀ Iſak je imel 40. Lejt, kadar je bil Rebecco tož. ed. vſel Rebéka, lat. V Rebecca, Izakova žena in mati Jakoba in Ezava (SP 1 Mz 22,23, 25,20); → Rabeka
Svetokriški
reputacijon ugled, dober glas: Ti Gospud, tuoj shlahtni stan lepu derhish, zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish de bi eden ti sturil ← nem. Reputation ← frc. réputation ‛ugled’ ← lat. reputātiō ‛premišljevanje, opazovanje’
Svetokriški
rešnji -a prid. rešnji: kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna im. ed. ž krij je bila ǀ S. Chrish je drashishi plazhen, kakor pak njegovu Svetu Reshnu im. ed. s Telu ǀ debele kaple te Svete Reshne rod. ed. ž Kryvi ſo na semlo padale ǀ s'Vinam moje S. Rèshne rod. ed. ž kry ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga rod. ed. s Telleſſa ǀ S. Sacrament Svetiga Reishniga rod. ed. s Teleſſa ǀ Iest ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga rod. ed. s Teleſsa ǀ na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga rod. ed. s Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu daj. ed. s Telleſſu posgajnuali ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu daj. ed. s Teleſsu gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ s'Nebes je na semlo prishal, inu ſvojo S. Reshno tož. ed. ž krij prelil ǀ Rèshno tož. ed. ž krij je bil ozhetu Nebeshkimu offral ǀ je prelilu ſvoio S. Reshno tož. ed. ž kry ǀ suojo S: Rèſhno tož. ed. ž krij je sa tebe prelil ǀ cilu suoju S. Rejſhno tož. ed. ž krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ poshle, de bi S. Reshnu tož. ed. s Telu pernesli ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu tož. ed. s Tellu perneſe ǀ ublat v' S. Reſhnu tož. ed. s Tellu preoberniti ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku Reishnu tož. ed. s Telu prejel ǀ gre v'zerku, poklekne pred S. Resnu tož. ed. s Telu ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni mest. ed. ž krivy ǀ ſpovednik is ſveto reshno or. ed. ž Krivio bode tebe ozhistil ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo S. Rèshno or. ed. ž kryvio od pakla reshil ǀ kadar s'Svetem Reshnem or. ed. s Teleſſam vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim or. ed. s Teleſsom ſe najdeio ǀ S. Chrish, inu S. Rèshne im. mn. ž Rane katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie bodo vpyle mashzuvaine → reš.
Svetokriški
Ripsima ž osebno lastno ime Ripsima: Ta Krajl je regeral v'Armenij, v'katero deshelo je bila pobegnila ena Bogabojezha, inu sveta Diviza is imenom Ripsima im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates de Ripsima im. ed. je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Ripsíma, armenska devica in mučenka za časa Tiridata (3.–4. stol.)
Svetokriški
Rudolfus -fa m osebno lastno ime Rudolf: Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus im. ed. ta I (III, 204) ǀ je G. Bug taku obilnu polonal de Rudolffa tož. ed. inu njegou Rod na Stol teh Ceſſarjou je polsdignil (V, 158) ǀ obilnu vaſs bò polonal, kakor je bil polonal Groffa Rudolpha tož. ed. od Habſpurga (V, 158) Rúdolf I. hábsburški (1218–91), nem. cesar
Svetokriški
Sila m osebno lastno ime Sila: Proſsio Paulus, inu ſila im. ed. de bi ijh Bug rejshu s'kehe (I/1, 58) ǀ Luccius Silla im. ed. veliku dny spured v'Rimi je spishal vus folk (I/2, 67) 1. Síla, lat. V Silas, aram. oblika imena → Savel (SP Apd 15,22) 2. → Lucius 3.
Svetokriški
Siloe zemljepisno lastno ime Siloa: sapovei de ima pojti h' tei vodi Siloe im. ed., inu s' taiſto ſvoj ozhy ſprati (V, 382) Síloa, lat. V Siloe (SP Iz 8,6)
Svetokriški
Silvanus m osebno lastno ime Silvan: je djal S. Sylvanus im. ed. (IV, 263) ǀ Silvanus im. ed. Appat, kadar enkrat je bil premislil nebesku veſſelje (II, 91) 1. Ni jasno, kateri svetnik s tem (ali podobnim) imenom je mišljen. 2. Morda je mišljen Silván, srlat. Sylvanus (1167-89), opat v angleškem mestu Rievaulx. Na robu prvega zapisa je referenca S. Silvi. lib. 3. de Provid.
Svetokriški
skedenj -dnja m skedenj: s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn tož. ed., ali pak v' ta paklenſki ogin (II, 200) ǀ v'Nebeſki ſkeden tož. ed. ſpravili (II, 586) ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni mest. ed. sazhne gniti (V, 571) ← stvnem. scugin(a) ‛skedenj’
Svetokriški
skubiti -im nedov. skubiti, obirati za denar: Kadar v'rokhe ym pride ena debela tiza taku dolgu jo skubio 3. mn., dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo, de s'taisto red do nagiga jo slezhejo (I/2, 146)
Svetokriški
Sorbonensis m osebno lastno ime iz Sorbona: taku vaſs vuzhj ta Vuzheni Robertus Sarbonenſis im. ed. (V, 124) Róbert iz Sorbóna, frc. Robert de Sorbon (1201–74), v Sorbonu v Ardenih rojeni teolog, ustanovitelj pariške univerze Sorbone
Svetokriški
sorta -e ž vrsta, sorta: KaKor Malin, Kateri mele vſaKe ſorte rod. ed. shitu ǀ menio de nej So nyh Sorte rod. ed., satoraj yh saputè ǀ v'leteh dveh perglihah duje ſorti im. dv. otrouk so pomenini ǀ tedaj duej ſorti im. dv. modruſti ſe naide, namrezh Boshia, inu poſvejtna ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte im. mn. lepih rosh raſteio ǀ vezh ſort rod. mn. Kaminu v'rokah dershi ǀ G. Bug je ſtuaril trij ſorte tož. mn. creatur ← it. sorta ‛vrsta, sorta’
Svetokriški
specjerije ž mn. začimbe: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar, inu specierje tož. mn., de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← it. spezierie ‛začimbe’
Svetokriški
spetlati -am dov. naberačiti: ſam nezh nyma, temuzh kar ſpetlà 3. ed. (II, 423) ǀ kumaj tulikajn ſpetlamo 1. mn. de shiveti morimo (I/2, 182) → petlati
Svetokriški
spomlad -a m pomlad: Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat im. ed. ǀ ta veſſeli ſpumlat im. ed. je prishal ǀ ta oſtra ſima vashih dush je preshla, inu ſpumlad im. ed. je prishal ǀ tergai roshe, dokler je spumlat im. ed. ǀ am perneſſe veſſeli ſpumlat tož. ed. ǀ videm duhouni ſpumlad tož. ed. teh dush ǀ v' ſpumladi mest. ed. poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne ǀ je hotel v' spumladi mest. ed. na nogah, inu na rokah s' debelimi shibli preboden biti ǀ Tern v'ſpumladi mest. ed., kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia Moškega slovničnega spola je tudi → jesen.
Svetokriški
spoznan -a prid. 1. spoznan: tedaj nedolshnost, inu svetust nihdar nebode od ludi sposnana im. ed. ž, dokler tudi vidim de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli (I/1, 73) 2. priznan: bratom, sestra s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda, ſe krega, inu ſaurashi, ta vboga shlahta nej vezh ſposnana im. ed. ž (I/1, 164)
Svetokriški
Sprengerus m osebno lastno ime Sprenger: pishe Jacobus Sprengerus im. ed., de ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila (IV, 340) → Jakob(us) 8.
Število zadetkov: 3680