Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga]
    1. hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu
STALNE ZVEZE: treking kolo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken
Celotno geslo eSSKJ
trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr]
    1. sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči
      1.1. sobna športna naprava, v katero se vpne kolo in ki z nastavitvami obremenitve omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih
    2. naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij
STALNE ZVEZE: eliptični trenažer
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati
SSKJ²
trézniti -em nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: trezniti pijanega človeka; hoja in mraz sta ga počasi treznila / pijan je razgrajal in zdaj ga treznijo v zaporu
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: pametne besede so ga treznile / življenje ga je s svojimi težavami treznilo
    trézniti se 
    1. postajati trezen: popil je močno kavo in se počasi treznil
    2. ekspr. postajati razsoden, preudaren: človeštvo se po atomskih katastrofah trezni
SSKJ²
trím -a m (ȋ)
rekreacijska telesna dejavnost, zlasti hoja, tek, gimnastične vaje: ukvarjati se s trimom; pripomočki za trim
♦ navt. uravnoteženje ladje s prerazporeditvijo tovora, balasta; v prid. rabi: trim steza
Planinstvo
túra -e ž
Smučanje
túra -e ž
Planinstvo
turístika -e ž
Smučanje
túrna smúka -e -e ž
Smučanje
túrno dèskanje -ega -a s
Smučanje
túrno smúčanje -ega -a s
Pravopis
učlovečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; učlovečevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Pokončna hoja ~uje človeka; neobč. Umetnost človeka ~uje počlovečuje
učlovečeváti se -újem se (á ȗ) Človekov prednik se je začel učlovečevati s pokončno držo
SSKJ²
učlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.
1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka
3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo
    učlovéčiti se 
    pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči
    ♦     rel. Kristus se je učlovečil
    učlovéčen -a -o:
    v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
Pravopis
učlovéčiti -im dov. -en -ena; učlovéčenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj Pokončna hoja je človekovega prednika učlovečila; neobč. Kultura ~i človeka počloveči
učlovéčiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) verjeti, da se duh ~i
SSKJ²
ugréti ugrêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ugrelo / hitra hoja ga je ugrela
2. narediti kaj toplo; ogreti: ugreti noge z masiranjem; mel si je roke, da bi si ugrel prste
● dekle mu je ugrelo srce ogrelo; ekspr. pogovor nas je zelo ugrel razvnel
    ugréti se 
    1. dobiti občutek toplote: na soncu so se dobro ugreli / dolgo ni zaspal, ker se ni mogel ugreti
    2. postati topel; ogreti se: ozračje se je ugrelo / seno v kopici se lahko ugreje in vname segreje; stroj se je preveč ugrel segrel, pregrel
    ●     ekspr. družba pri mizi se je kmalu ugrela razživela
    ugrét -a -o:
    po hitri hoji je ugret
Celotno geslo Sinonimni
uláčniti -im dov.
koga povzročiti občutek potrebe po jedi
SINONIMI:
ulakotiti, ekspr. izlačniti, ekspr. izlakotiti
Pravopis
ulákotiti -im in ulakotíti -ím dov. ulákotil -a in ulákotil -íla, nam. ulákotit in ulakotít/ulakotìt; ulákotenje in ulakotênje; drugo gl. lakotiti (á; á ȃ; í/ȁ í) koga/kaj Dolga hoja ga je ulakotila
ulákotiti se -im se tudi ulakotíti se -ím se (á; á ȃ; í/ȁ í) ~ ~ na svežem zraku
Pleteršnik
upẹ̑hati, -am, vb. pf. müde machen, ermüden, erschöpfen; hoja upeha človeka; konja u. z ježo; — u. se, sich müde gehen, sich außer Athem laufen; u. se z delom, sich mit der Arbeit abmüden, müde werden; do smrti se u., Kast.; — (tudi: upẹháti, Kast.).
SSKJ²
úren2 -rna -o prid., úrnejši (ú ū)
ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: uren natakar; brat je urnejši od mene; res si uren, da si že nazaj; biti uren pri delu; uren kot blisk, podlasica / bodi uren, toda ne površen / imeti urne prste / star. uren potok hitro tekoč
// ki ima veliko hitrost; hiter: urna hoja / iti z urnimi koraki / udarci so postajali vse urnejši pogostejši
● ekspr. biti urnih nog, imeti urne noge hitro hoditi; znati hitro hoditi; star. biti urne pameti, imeti urno pamet biti bister, domiseln; ekspr. rešile so ga urne pete s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. pri tem delu bi potrebovali urne roke pridne, spretne delavce
    úrno 
    1. prislov od uren: urno hoditi, se obračati; le urno, do tja je še daleč
    2. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; hitro: urno odgovoriti, oditi; zaklical je: urno vsi ven
Celotno geslo Pohlin
utek1 [utẹ̑k] samostalnik moškega spola

pobeg

Celotno geslo Sinonimni
utrudíti in utrúditi -im dov.
koga povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa
SINONIMI:
zastar. struditi, ekspr. ugnati, ekspr. zdelati
Število zadetkov: 426