Zeleni fluorescenčni protein
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Zeleno zavajanje
Prosim za nasvet o najprimernejšem ustrezniku angleškega termina greenwashing , ki označuje oglaševanje okoljske prijaznosti nekega izdelka z neresničnimi ali nepopolnimi trditvami. V slovenščini se že pojavlja zeleno zavajanje , lažno zeleno oglaševanje in zavajanje glede okoljske prijaznosti .
Prosim za nasvet o najprimernejšem ustrezniku angleškega termina greenwashing , ki označuje oglaševanje okoljske prijaznosti nekega izdelka z neresničnimi ali nepopolnimi trditvami. V slovenščini se že pojavlja zeleno zavajanje , lažno zeleno oglaševanje in zavajanje glede okoljske prijaznosti .
Terminološka
Zgodbarjenje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin storytelling , ki označuje veščino komuniciranja, pri kateri pripovedovalec podaja zgodbo skupini poslušalcev, pri čemer skuša z različnimi retoričnimi sredstvi čim bolj pritegniti njihovo pozornost. Pojavlja se predvsem na področju turizma in marketinga. V slovenskem jeziku se pojavljata ustreznika pripovedovanje zgodb in zgodbarjenje . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin storytelling , ki označuje veščino komuniciranja, pri kateri pripovedovalec podaja zgodbo skupini poslušalcev, pri čemer skuša z različnimi retoričnimi sredstvi čim bolj pritegniti njihovo pozornost. Pojavlja se predvsem na področju turizma in marketinga. V slovenskem jeziku se pojavljata ustreznika pripovedovanje zgodb in zgodbarjenje . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Terminološka
Zgoščevanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Zmenkarsko nasilje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin dating violence , ki označuje obliko nasilja v partnerskih odnosih zlasti med mladimi, in sicer v obdobju od dogovarjanja za prvi zmenek do selitve v skupno gospodinjstvo. Najpogosteje se prevaja kot nasilje med zmenkanjem . Ali je to po vašem mnenju ustrezen termin?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin dating violence , ki označuje obliko nasilja v partnerskih odnosih zlasti med mladimi, in sicer v obdobju od dogovarjanja za prvi zmenek do selitve v skupno gospodinjstvo. Najpogosteje se prevaja kot nasilje med zmenkanjem . Ali je to po vašem mnenju ustrezen termin?
Terminološka
Zombi banka
Zanima me, kako naj poslovenim angleški termin zombie bank , ki označuje finančno institucijo, ki je nesolventna, a jo zaradi političnega interesa podpira vlada, tako da navidezno posluje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši: zombi banka , zombijska banka ali banka zombi ?
Zanima me, kako naj poslovenim angleški termin zombie bank , ki označuje finančno institucijo, ki je nesolventna, a jo zaradi političnega interesa podpira vlada, tako da navidezno posluje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši: zombi banka , zombijska banka ali banka zombi ?
Terminološka
Zrakoprepustni zamašek
Kemijski inštitut je za angleško zvezo air-permeable stopper predlagal prevod zamašek, ki prepušča zrak , kar se prevajalcem pri Evropski komisiji ne zdi povsem ustrezno. Predlagajo zrakopustni oz. zrakoprepustni zamašek. Kemijski inštitut je predlagal opisno terminološko rešitev. V Slovenskem pravopisu 2001 se ponuja tudi možnost prepusten za kaj, torej zamašek, prepusten za zrak, kar pa še vedno ne ustreza.
Kemijski inštitut je za angleško zvezo air-permeable stopper predlagal prevod zamašek, ki prepušča zrak , kar se prevajalcem pri Evropski komisiji ne zdi povsem ustrezno. Predlagajo zrakopustni oz. zrakoprepustni zamašek. Kemijski inštitut je predlagal opisno terminološko rešitev. V Slovenskem pravopisu 2001 se ponuja tudi možnost prepusten za kaj, torej zamašek, prepusten za zrak, kar pa še vedno ne ustreza.
Terminološka
Železniški paket
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Terminološka
24-urno gibalno vedenje
Na področju preučevanja gibanja in zdravja se v zadnjih letih v angleški literaturi pojavlja termin 24-hour movement behaviours , ki je skupno poimenovanje za količino telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja posameznika v enem dnevu. V slovenski literaturi se že pojavlja 24-urno gibalno vedenje . Glede na to, da termin pokriva več različnih vedenj (torej: telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje), ali bi bilo bolj ustrezno, da uporabljamo obliko v množini 24-urna gibalna vedenja . Hvala za vaš odgovor.
Na področju preučevanja gibanja in zdravja se v zadnjih letih v angleški literaturi pojavlja termin 24-hour movement behaviours , ki je skupno poimenovanje za količino telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja posameznika v enem dnevu. V slovenski literaturi se že pojavlja 24-urno gibalno vedenje . Glede na to, da termin pokriva več različnih vedenj (torej: telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje), ali bi bilo bolj ustrezno, da uporabljamo obliko v množini 24-urna gibalna vedenja . Hvala za vaš odgovor.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 16
- 17
- 18
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 370
Dostopnost