Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pápati -am nedov. (ā)
otr. jesti: ali boš papala torto
SSKJ²
pápcati -am nedov. (ȃ)
otr. jesti: le papcaj krompirček
SSKJ²
pápkati -am nedov. (ȃ)
otr. jesti: papkati in ajčkati
SSKJ²
pojédati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat v veliki količini jesti: pojedati in popivati
2. spravljati hrano, jed v želodec: h kosilu so hodili prvi in pojedali vse najboljše
3. drugo za drugim uporabljati, imeti za hrano, jed: dolgo niso ugotovili, kdo (jim) pojeda klobase / ptiči pojedajo mrčes se hranijo z mrčesom
4. ekspr. porabljati, zmanjševati: davki, visoke obresti jim pojedajo zaslužek
5. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrbi mu pojedajo srce; zaradi teh očitkov se je dolgo pojedal
SSKJ²
posprávljati -am nedov. (á)
1. dajati kaj na določeno, pravo mesto: otroci so pospravljali igrače / pospravljati perilo v omaro / kar naprej pospravlja za njim
// delati, da je kaj urejeno, počiščeno: pospravljati mizo, sobo; pospravlja po hišah in s tem precej zasluži
// dajati kaj stran, proč, da ni napoti: iz dvorane, kjer naj bi bil ples, so pospravljali stole na hodnik
2. spravljati pridelek s polja: v tem času pospravljajo kmetje zadnje poljske pridelke; celo popoldne so pospravljali seno
3. ekspr. jesti: ko so prišli, je ravno pospravljala kosilo; ravnodušno so pospravljali svojo enolončnico
● ekspr. delavci so dobivali slabe plače, lastnik tovarne pa je pospravljal velike dobičke dobival, si lastil
SSKJ²
používati -am nedov. (í)
knjiž. jesti: použivati kruh, ribe; slastno je použival dobro kosilo
● knjiž. boj je použival njegove življenjske moči porabljal, zmanjševal; knjiž. njegove oči so použivale lepo pokrajino gledal je
SSKJ²
prenažírati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
pretirano veliko jesti; prenajedati se: nekateri se med prazniki prenažirajo / prenažirati se s hitro hrano, z mesom
SSKJ²
prežvekováti -újem nedov. (á ȗ)
1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje
2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje
3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja
4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel
    prežvekováje :
    govedo je ležalo, počasi prežvekovaje
    prežvekujóč -a -e:
    čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo
SSKJ²
prigrizováti -újem nedov. (á ȗ)
jesti zalogaje česa zraven česa drugega: jedel je kruh in prigrizoval klobaso
SSKJ²
prizajéti -jámem dov., prizajêmi prizajemíte; prizajél; nam. prizajét in prizajèt (ẹ́ á)
nar. začeti zajemati, jesti: sedli so za mizo in prizajeli
SSKJ²
sladkoústiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., ekspr.
1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom
2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami
SSKJ²
slastíti se -ím se nedov. (ī í)
knjiž. s slastjo jesti kaj dobrega: rad se slasti s pecivom; pogosto se je slastil na pojedinah
SSKJ²
slastoústiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž.
1. s slastjo jesti kaj dobrega: slastoustiti se s pečenko
2. naslajati se: slastoustili so se ob naravi in preprostem življenju / slastoustil se je z njeno lepoto
SSKJ²
večérjati -am nedov. (ẹ̑)
jesti večerjo: večerjati doma / večerjati ribe
SSKJ²
zahájanček -čka m (ȃ)
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi: pri kmetu se je spet oglasil zahajanček
SSKJ²
zajtrkováti -újem nedov. (á ȗ)
jesti zajtrk: zajtrkoval je, ko je pozvonilo / preh. najraje zajtrkuje mlečne jedi jé za zajtrk
SSKJ²
zamléti -méljem dov., zamêlji zameljíte (ẹ́)
1. ekspr. začeti jesti (kaj tršega): ugriznil je v kos kruha in zamlel
// začeti premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so zamlele
2. nar. zmleti: nesel je žito v mlin, da mu ga zameljejo
SSKJ²
žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú)
1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti
// s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli
2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico
3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal
4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček
5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh
6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
● ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; pog. žuli se za izpit uči se, študira
    žulèč -éča -e:
    žuleči čevlji
Število zadetkov: 378