Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zgnéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. zgnesti: zgnečiti testo
// zmečkati, stlačiti: zgnečiti grozdje; zgnečiti muho
    zgnéčen -a -o: zgnečen kruh
     
    zastar. zgnečeni so stali na hodniku zgneteni, stlačeni
SSKJ
zmečíti -ím in zméčiti -im dov., zméči tudi zmêči; zméčil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) star. zmehčati: zmečiti trdo kožo; kruh se je v mleku zmečil / njega bomo že zmečili
SSKJ
zmésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zmes: zmesno razmerje / zmesni kruh kruh iz zmesne moke; zmesna moka moka iz dveh ali več žit
 
ekon. zmesni račun račun za določanje deležev sestavin snovne mešanice glede na predpisano kvaliteto; fiz. zmesna temperatura temperatura, ki se v toplotno izoliranem sistemu vzpostavi iz toplega in hladnega dela v ravnovesju
SSKJ
zmesíti in zmésiti -im dov. (ī ẹ́) povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo; zmesiti z rokami / zmesiti kruh
// ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila
    zméšen tudi zmésen -a -o: slabo zmešeno testo
SSKJ
zmléti zméljem dov., zmêlji zmeljíte (ẹ́) 
  1. 1. z napravo zdrobiti žito: zmleti koruzo, pšenico; na debelo, na drobno zmleti / zmleti na žrmlje / zmleti v moko
    // s pripravo, napravo zdrobiti kako drugo snov sploh: zmleti kosti, orehe; zmleti meso z mesoreznico / zmleti suh kruh v drobtine
    // z napravo razkosati sadje: sadje najprej zmeljejo in nato stisnejo
  2. 2. ekspr. zdrobiti, streti: težki tovornjaki so zmleli nasuto kamenje / voz ga je zmlel pod seboj
  3. 3. ekspr. uničiti, porušiti: potres je zmlel celo naselje / čas ga je zmlel
    ● 
    ekspr. zmleti nasprotnika, sovražnika uničiti, onemogočiti ga; ekspr. zmlel je velik kos kruha pojedel; ekspr. če ga dobim v roke, ga bom zmlel natepel, pretepel; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo
    zmlét -a -o: zmleti orehi; sadje je zmleto
SSKJ
zmŕviti -im dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. narediti iz česa majhne, drobne dele; zdrobiti: zmrviti kruh; z batom zmrviti grude; seno se je zmrvilo
  2. 2. ekspr. s silo, pritiskom povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: kobila je zmrvila jezdeca; plaz bi jih skoraj zmrvil / zmrviti sovražnika premagati
  3. 3. knjiž. povzročiti, da postane kdo zelo prizadet, brez volje do življenja: bolezen jo je zmrvila; groza, razočaranje človeka zmrvi
    zmŕvljen -a -o: zmrvljen kruh; bil je ves zmrvljen od bolečin
SSKJ
znój -a in znòj znôja (ọ̑; ȍ ó) tekočina, ki jo izločajo žleze znojnice: znoj mu kaplja, teče s čela; ekspr. znoj mu je lil po obrazu; obrisati si znoj; blago, ki vpija znoj; ekspr. oblil ga je leden, mrzel znoj / ekspr. kopati se v znoju biti zelo oznojen
// ekspr. mrtvaški znoj pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu
 
ekspr. v znoju svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. s svojim znojem je pojil to zemljo z velikim trudom jo je obdeloval; ekspr. da smo to dosegli, je bilo potrebno veliko let znoja in boja dolgo si je bilo treba zelo prizadevati, se zelo truditi; enim po loju, drugim po znoju nekateri dosežejo cilj z lahkoto, brez zapetljajev, drugi pa se morajo zelo truditi, mučiti
SSKJ
zvodíti zvódim dov. (ī ọ́knjiž.  
  1. 1. z vodenjem spraviti kam; speljati, pripeljati: zvoditi čredo za seboj; z znaki so jih spet zvodili na glavno cesto / boj za kruh ga je zvodil po svetu
  2. 2. zapeljati, zavesti: strast ga je zvodila; hotel je zabrisati sledi in zvoditi zasledovalce / njene oči so ga zvodile
    // prevarati, ukaniti: tako me ni še nihče zvodil
  3. 3. posredovati zvezo med moškim in žensko zaradi spolnih odnosov: teta ju je zvodila / zvodil jo je z drugim moškim
    ● 
    knjiž. previdno je zvodil pogovor drugam speljal; star. zvoditi koga za nos prevarati ga
SSKJ
žágast -a -o prid. (ȃ) podoben nazobčanemu robu lista žage: žagast rob znamke / žagasti zobje / žagast nož za kruh
♦ 
elektr. žagasta napetost napetost, ki se periodično linearno veča in naglo pada na začetno vrednost; strojn. žagasti navoj navoj, ki ima v profilu obliko pravokotnega trikotnika z odrezano konico; tekst. žagasta žica žica, nazobčana v obliki žaginega lista
    žágasto prisl.: žagasto odrezati
SSKJ
ženitovánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ženitovanje: ženitovanjski običaji / ženitovanjski sprevod / ženitovanjska gostija
 
etn. ženitovanjska pogača boljši, navadno maslen kruh, okrašen s cvetjem in svečami, ki se na koncu svatbe razdeli svatom
SSKJ
živílo -a (í) nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
 
zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
SSKJ
žléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑nar.  
  1. 1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak
  2. 2. piti: žleviti vino
SSKJ
žmíkati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati
    // nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče
  2. 2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
    ● 
    star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
SSKJ
žúlj -a (ū) mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji; žulj je počil, se predrl; dobiti, imeti žulje; krvav, mehek, voden žulj; žulj na peti
// kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje
● 
ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom
♦ 
bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus
SSKJ
žúpnik2 -a (ȗ) 
  1. 1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika
  2. 2. jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik
SSKJ
žváliti -im nedov. (á ȃ) nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh
SSKJ
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
    // imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
    // ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
  2. 2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
    ● 
    slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e: žvečeč drobiti grižljaj
Število zadetkov: 377