Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ16
epistola -e (epistola, epistela) samostalnik ženskega spola
1. pomembno sporočilo v pisni obliki, navadno namenjeno prvim kristjanom ali prvim krščanskim skupnostim; SODOBNA USTREZNICA: epistola
1.1 novozavezna biblijska knjiga s tako vsebino
2. starozavezni ali novozavezni biblijski odlomek, ki se bere pri maši pred evangelijem; SODOBNA USTREZNICA: berilo
FREKVENCA: 145 pojavitev v 15 delih
Prekmurski
epìštola -e ž epistola, berilo: Pod ſtejnyom Epiſtole KM 1783, 109; Epiſtol Kazács KŠ 1771, 810; vu Evangyeliomi i Epiſtolaj KŠ 1771, 762
Pleteršnik
Pravopis
..ílo -a s. prip. obr. (í)
1. 'vršilnik' dolbílo, rezílo
2. 'dejanje' vračílo
3. 'popredmeteno dejanje' berílo
1. 'vršilnik' dolbílo, rezílo
2. 'dejanje' vračílo
3. 'popredmeteno dejanje' berílo
Celotno geslo
ePravopis
Izaija
Predlog
Izaija in Izaija Izaije samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemski prerok
IZGOVOR: [izaíja], rodilnik [izaíja] in [izaíje]
BESEDOTVORJE: Izaijev
ZVEZE: prerok Izaija
Celotno geslo
ePravopis
Janez
Predlog
1 Janeza samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
svetopisemska oseba
IZGOVOR: [jánes], rodilnik [jáneza]
BESEDOTVORJE: Janezov
ZVEZE: apostol Janez, evangelist Janez
Jezikovna
Kako napisati Prešernov vzdevek in dvobesedne vzdevke oseb nasploh
Za nami je slovenski kulturni praznik.
Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?
Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?
France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.
Pleteršnik
Celotno geslo
Etimološki
lẹ́ca -e ž
Celotno geslo
Etimološki
legẹ̑nda -e ž
Celotno geslo
Etimološki
lẹ́kcija -e ž
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Levstik
Predlog
Levstika samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski književnik
v prenesenem pomenu Levstikova dela
IZGOVOR: [léu̯stik], rodilnik [léu̯stika]
BESEDOTVORJE: Levstikov
SSKJ²
lísten -tna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2. nanašajoč se na listje: listni koš
♦ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov
1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2. nanašajoč se na listje: listni koš
♦ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov
Jezikovna
Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)
Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?
Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.
Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?
Celotno geslo
ePravopis
Malahija
Predlog
Malahija in Malahija Malahije samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemski prerok
svetnik
IZGOVOR: [malahíja], rodilnik [malahíja] in [malahíje]
BESEDOTVORJE: Malahijev
ZVEZE: prerok Malahija, sveti/sv. Malahija
SSKJ²
obvézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: obvezno zaščitno cepljenje; obvezno socialno zavarovanje; pravno obvezen predpis / prezrl je znak: obvezna smer; zvišati število obveznih ur; obvezno šolanje
// ki se po določenih predpisih mora obiskovati: obvezen pouk tujega jezika / udeležba na predavanjih in vajah je obvezna / obvezni učni predmeti
// v zvezi obvezna oddaja, zlasti prva leta po 1945 obvezna prodaja državi določene količine pridelkov, živine, lesa po predpisani ceni: izogniti se obvezni oddaji
2. ki mora biti, se izpolniti: opozarjali so na obvezno molčečnost
3. ekspr. reden, vsakdanji: sit je že teh obveznih nedeljskih sprehodov; popila je obvezno kavico
♦ biblio. obvezni izvod izvod, ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; ekon. obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; obvezno posojilo v socializmu posojilo, ki ga odredi organ federacije ali republike za kreditiranje gospodarskega razvoja; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; pravn. obvezna moč zakona; obvezna obramba obramba, pri kateri obdolženec mora imeti zagovornika; šol. obvezno berilo, čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma; šport. obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani
1. ki se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: obvezno zaščitno cepljenje; obvezno socialno zavarovanje; pravno obvezen predpis / prezrl je znak: obvezna smer; zvišati število obveznih ur; obvezno šolanje
// ki se po določenih predpisih mora obiskovati: obvezen pouk tujega jezika / udeležba na predavanjih in vajah je obvezna / obvezni učni predmeti
// v zvezi obvezna oddaja, zlasti prva leta po 1945 obvezna prodaja državi določene količine pridelkov, živine, lesa po predpisani ceni: izogniti se obvezni oddaji
2. ki mora biti, se izpolniti: opozarjali so na obvezno molčečnost
3. ekspr. reden, vsakdanji: sit je že teh obveznih nedeljskih sprehodov; popila je obvezno kavico
♦ biblio. obvezni izvod izvod, ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; ekon. obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; obvezno posojilo v socializmu posojilo, ki ga odredi organ federacije ali republike za kreditiranje gospodarskega razvoja; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; pravn. obvezna moč zakona; obvezna obramba obramba, pri kateri obdolženec mora imeti zagovornika; šol. obvezno berilo, čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma; šport. obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani
- obvézno prisl.:
za prvi maj je na mizi obvezno potica; obvezno zavarovani avtomobilisti
SSKJ²
odtód in od tód prisl., piše se narazen (ọ̄)
1. izraža krajevno mejo v bližini govorečega, od katere poteka dejanje: od tod nima daleč domov; od tod do mesta je uro hoda / ne grem od tod, dokler mi ne odgovorite ne zapustim tega kraja, prostora; dekle ni od tod iz teh krajev / prepiši berilo od tod do konca od tu / kot ukaz proč od tod
2. izraža vzrok dejanja, stanja: vsa nesreča je od tod, ker v podjetju nihče ne odgovarja za napake / v vezniški rabi sprla sta se za dediščino, od tod njuno sovraštvo
// izraža izvor dejanja, stanja: Mrakovica ima ime od tod, ker sonce le redko posije vanjo
3. od tega trenutka, časa: od tod pa vse do konca dejanja je oder v temi
1. izraža krajevno mejo v bližini govorečega, od katere poteka dejanje: od tod nima daleč domov; od tod do mesta je uro hoda / ne grem od tod, dokler mi ne odgovorite ne zapustim tega kraja, prostora; dekle ni od tod iz teh krajev / prepiši berilo od tod do konca od tu / kot ukaz proč od tod
2. izraža vzrok dejanja, stanja: vsa nesreča je od tod, ker v podjetju nihče ne odgovarja za napake / v vezniški rabi sprla sta se za dediščino, od tod njuno sovraštvo
// izraža izvor dejanja, stanja: Mrakovica ima ime od tod, ker sonce le redko posije vanjo
3. od tega trenutka, časa: od tod pa vse do konca dejanja je oder v temi
Število zadetkov: 47
Dostopnost