Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Govško brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Govškega brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina v Posavskem hribovju
IZGOVOR: [gôu̯ško bə̀rdo], rodilnik [gôu̯škega bə̀rda]
PRIMERJAJ: govški
Pleteršnik
izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise (math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.-M., Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.).
Jezikovna
Izvor priimka »Zajšek«

Zanima me izvor priimka Zajšek.

Jezikovna
Izvor priimkov na -čki

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.
Celotno geslo Frazemi
koló Frazemi s sestavino koló:
bíti [za] pêto koló, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, koló zgodovíne, kot pêto koló, obrníti koló sréče, obrníti koló zgodovíne, zaustáviti koló zgodovíne, zavrtéti koló zgodovíne
Jezikovna
Krajevna imena, tvorjena iz besede »vojna«

Kolikor sem izvedel iz etimološkega slovarja na portalu Fran je beseda vojna prevzeta v 19. stol. iz drugih slovanskih jezikov. Torej bi to pomenilo, da beseda ni ljudska in da ne bi mogla biti iz nje tvorjena zemljepisna imena, kot so:

  • Vojna vas pri Črnomlju
  • Vojnačevo brdo v dolini Idrijce,
  • zaselek Vojni pri Šalovcih v Prekmurju,
  • zaselek Vojni dol pri Kandršah
  • kraj Vojnik v Savinjski dolini

Zanima me iz kakšne osnove so slovensko govoreči ljudje brez da bi poznali besedo vojna in pridevnik vojen tvorili navedena zemljepisna imena, ki nedvomno kažejo na povezanost s to besedo .

Celotno geslo Frazemi
králj Frazemi s sestavino králj:
bíti králj čésa, králj živáli, obnášati se kot králj, počútiti se kot králj, vêsti se kàkor králj, živéti kàkor králj
Celotno geslo ePravopis
Lepo brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lepega brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina v Škofjeloškem hribovju
IZGOVOR: [lépo bə̀rdo], rodilnik [lépega bə̀rda]
Celotno geslo ePravopis
Lesno Brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lesnega Brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [lésno bə̀rdo], rodilnik [lésnega bə̀rda]
BESEDOTVORJE: Lesnobrdčan, Lesnobrdčanka, Lesnobrdčanov, Lesnobrdčankin, lesnobrdski in brdski
Celotno geslo ePravopis
lesnobrdski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
lesnobrdska lesnobrdsko pridevnik
nanašajoč se na Lesno Brdo
IZGOVOR: [lésnobə̀rtski]
SSKJ²
lísten -tna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2. nanašajoč se na listje: listni koš
♦ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov
Jezikovna
Ločila pri poimenovanju srečanja na vrhovni ravni: »vrh EU – ZDA«, »proces Brdo – Brioni«

Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:

Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ali je ustrezen?

Pleteršnik
lopȗtnik, m. 1) der Polterer, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Fallthür, Cig., pri Fari-Štrek. (LjZv.), Gor.; — das Fallbrett bei Sägemühlen, Brdo (Gor.); — 3) der Hosenlatz, Polj.; — 4) der Kehlkopf: ima glasen l., er spricht sehr laut, Otaleže-Štrek. (LjZv.); einen platzenden Schall bewirken, platzen, Cig.
Jezikovna
Med knjižnim in narečnim: »Tabor nad Dornberkom«

Živimo v vasi Tabor nad Dornberkom. Pred mnogimi leti smo v enem od slovarjev (ne vemo katerem) prebrali, da se pridevniki in prebivalstvo zapisujeta kot je raba v kraju samem. Primer v slovarju za naš Tabor je bil: Tabrci, Tabrka, Tabrc, na Tabru, tabrški ipd. Takšna je tudi dejanska uporaba v vsakdanjem življenju in označuje točno "naš Tabor". Otroci v šoli, novinarji idr. pa morajo pisati oz. uporabljajo izraze Taborci, Taborka..., na Taboru, po Taboru, taborški ... Ker takšni zapisi delujejo v lokalnem okolju izredno tuje, mnogi iščejo kompromis ter skušajo zapisovati narečno - torej tab'rc, tab'rški ipd., kar pa v določenih besedilnih oblikah spet ni ustrezno oz. morda sploh ni potrebno, če je naše mnenje pravilno. Torej, ker mi menimo, da je pravilna dejanska raba in nas motijo splošni izrazi, ki odvzemajo lokalno edinstvenost, šola in novinarji pa vztrajajo pri svoji uporabi, vas prosimo za vaše strokovno mnenje. Torej ali nas Tabrce zbuja tabrški zvon ali taborski zvon?

Celotno geslo ePravopis
Medvedje Brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medvedjega Brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Logatec
IZGOVOR: [medvédje bə̀rdo], rodilnik [medvédjega bə̀rda]
BESEDOTVORJE: Medvedjebrdec in Medvejbrdec in Medvejec, Medvedjebrdka in Medvejbrdka in Medvejka, Medvedjebrdčev in Medvejbrdčev in Medvejčev, Medvedjebrdkin in Medvejbrdkin in Medvejkin, medvedjebrdski in medvejbrdski in medvejski
Pleteršnik
məndrȃnje, n. 1) das Treten; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — das Zertreten; — 2) das Schütteln, M.; — 3) kleinschrittiges Gehen, Z.
Geologija
nahajalíšče fosílov -a -- s
SSKJ²
niz2 predl., star., s tožilnikom
(navzdol) po: stopati niz brdo; solza polzi niz lice; pluti niz reko / rimska cesta je šla niz reko do mesta ob, vzdolž
Pleteršnik
nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci-Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.-SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
Jezikovna
O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imena

Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...

Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.

Število zadetkov: 52