Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
ožgan del., F4, decoloratus, oṡhgan, kateri farbo ṡguby; inustus, -a, -um, ṡaṡhgán, oṡhgán, ṡapezhen; obustus, -a, -um, opezhen, oṡhgán; retorridus, -a, -um, reſuſhen, od ſonza oṡhgán
Vorenc
ožgati dov., F3, adurere, oẛhgati, perpaliti, opaliti, opezhi; decolorare, oṡhgati, farbo odvṡèti, ṡkasiti farbo; inflamare, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti, gmèrati, draṡhiti, oṡhgati
Vorenc
pena ž, F14, adarca, terſja peina; aphronitum, peina od ſalitra; bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff; chrisitis, od ſrebrá peina; despumare, ſpeiniti, peine doli potegniti, vrézhi, vṡèti; expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi; lythargyrum, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, sa arznio nuza, inu malarjom ṡa farbo tolzhejo; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; spuma, -ae, peina; spumatus, -a, -um, s'peinami obloṡhen; spumeus color, beila farba, kakòr peina; spumosus, -a, -um, peinaſt, polhin pein
Svetokriški
pepelnast -a m pepelnat: s' tem gvantam pepelnaſte rod. ed. ž farbe ſe bò pokrila (IV, 102) ǀ Na mejſti slatiga shtuka gvanta, s' to pohleuno pepelnoſto or. ed. ž farbo ſo bò ogvantala (IV, 115) ǀ pokrita s' pepelnaſtio or. ed. ž farbo (IV, 102)
Svetokriški
počutiti -im dov. občutiti: Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se: peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
Vorenc
premenjovati nedov., F4, camaleon, -tis, ena ṡvyr, katera od lufta ṡhivy, inu ne oſtane per eni farbi, farbo preminuje; mensarius, -rÿ, kateri s'danarji kupzhuje, inu preminîuje; reformator, kateri ponavla, preminuje, ṡupèt v'tá pervi ſtan poſtavi; versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi obraṡ preminuje
Vorenc
skaziti dov., F8, abolere, abolescere, k'nizhemer perpraviti, skasyti, gori usdigniti, ẛbriſſati; adulterare, preſhuſhtovati, preſhushtvu tribati, ṡkaṡiti, folſhio ſturiti; corrumpere, farderbati, ṡkaṡiti, podmititi, ſtrohniti; decolorare, oṡhgati, farbo odvṡeti, ṡkasiti farbo; depravare, pohuiſhati, pokaṡiti, ṡkaṡiti, prevrazhati; destruere, reṡvaliti, reṡdréti, ṡkaṡiti, ſpazhiti, reṡdiati, ſtratiti; perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti; praecorrumpere, poprei ferderbati, podmititi, ṡkaṡiti, ſtrohniti
Svetokriški
slednji -a prid. vsak: Sledni im. ed. m zhlovik ſe pofliſsa sa sdrauje svojga teleſsa ǀ dvej skriunusti sledni im. ed. m je dolshan snati ǀ skorai ſledni im. ed. m Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ katerimu h'perglihi, sledna im. ed. ž muzh je ſlaba, ſledna im. ed. ž lepota je garda ǀ sledniga rod. ed. m Karshzhenika serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ My dobru vejmo kaj od ſledniga rod. ed. m zhloveka Iob praui ǀ bote mogle od ſledne rod. ed. ž miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati ǀ is sledne rod. ed. ž jagode potj ta shlahtni mosht ǀ Bug Apollo slednimu daj. ed. m zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ v' taki vishi ſlednimu daj. ed. m je usta saperl ǀ Kateru ta hudi sledni daj. ed. ž dushi trahta sturiti ǀ sledni tož. ed. m madesh, sledni tož. ed. m greh samerkamo ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni tož. ed. m dar pohleunu sahvalit ǀ sledniga tož. ed. m ži. podvuzhj, kaj ima ſturiti aku hozhe v'Nebu priti ǀ my imamo lubiti ſledniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ KaKor Cameleontes, Kateri sledno tož. ed. ž farbo naſe vſame ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno tož. ed. ž uro imel vmret ǀ Agrigentius s' enem perſtem ſledno tož. ed. ž boleſan je pregnal ǀ Slejdno tož. ed. ž mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil ǀ ſo sklenili de slednu tož. ed. s lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit ǀ je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem mest. ed. m jesiku ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom dati, inu sledni mest. ed. ž potrebi na pomozh priti ǀ Saurashtvu, nevoshlivost, inu nyd v'ſledni mest. ed. ž ſoſseski ſe najde ǀ vſe verne dushe oshivj, v'sledni mest. ed. ž prebiua, de bi taiſte isvelizhal ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim or. ed. m Moſhom rada govorila ǀ sledne im. mn. ž buqve nej ſo pernaredne sa nash folk
Vorenc
tolči nedov., F8, lythagyrium, vel lythagiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom sa farbo tolzhejo; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; percutere, vdariti, tepſti, tolzhi, mahniti; pilum, -li, tudi tú sheleisu, s'katerim ſe v'moṡhnerju tolzhe; pinsor, -oris, kateri v'enim moṡherju tolzhe; pistillum, -li, tu ṡheléṡu, s'katerim ſe v moṡhnerju tolzhe; terere, tolzhi; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; prim. tleči 
Svetokriški
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
Svetokriški
zarisan prid. narisan, naslikan: videm … S. Catharino Divizo, inu Marternizo: Peld s' to mogozhno roko Boshjo sarisan tož. ed. m, inu s' farbo te gnade Boshje smalan (III, 573) → zarisati
Vorenc
znamenjanje s, rubrica, -ae, ardezha kraida ṡa ṡnaminanîe s'ardezho farbo, ardezha ṡemla
Vorenc
zver ž, F14, animal, ẛvir, ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza; belua, et bellua, divjazhina, huda ẛvèr; camaleon, -tis, ena ṡvyr, katera od lufta ẛhivy, inu ne oſtane per eni farbi, farbo preminuje; catellus, vel catulus, en ṡzhenzhizh, ali cilú mlada ẛvèr; cercopithecus, morska mazhka, merkouza ṡvir; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; dromedus, -di, ena hitra ṡvyr; fera, divja ṡvèr, ṡvirina, ṡvir; fiber, -ri, piber, ṡvir; foris huius foris, ena ṡvèr, ut foris vestra crepuit, vaſha ṡvèr je zarknila; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei; tragelaphus, tudi ena ṡvyr koṡlu, inu jelenu podobna. Deut:14.v.ÿ
Vorenc
žafran m, F4, cartamus, divji ẛhafran; crocus, -ci, ṡhafrán; inclinans ad crocum, vleizhe na ṡhafranovo farbo, ali na gèlo, kakòr ṡhafràn; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu; prim. žefran 
Vorenc
žafranov prid., inclinans ad crocum, vleizhe na ṡhafranovo farbo, ali gèlu, kakòr ṡhafràn; prim. žefranov 
Število zadetkov: 35