Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
dómina Frazemi s sestavino dómina:
pádati kot dómine, podírati se kot dómine, podréti se kot dómine, popádati kot dómine, teoríja dómin
Celotno geslo eSSKJ
doyen doyena; in doajên samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén]
    1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega
      1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. doyen < lat. decānus ‛predpostavljen desetim podrejenim (vojakom, menihom)’, glej ↑dekan
Pravopis
Dráveljska gmájna -e -e [və] ž, zem. i. (á ȃ) |del Ljubljane|: v ~i ~i
Celotno geslo ePravopis
Dravlje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dravelj množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Ljubljane
IZGOVOR: [dráu̯lje], rodilnik [drávəlʼ]
BESEDOTVORJE: Draveljčan in Draveljc, Draveljčanka in Draveljka, Draveljčanov in Draveljčev, Draveljčankin in Draveljkin, draveljski
Jezikovna
Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Pravopis
Fužíne -ín ž mn., zem. i. (í ȋ) |del Ljubljane|: na ~ah
fužínski -a -o in fužínarski -a -o (ȋ; ȋ)
Fužínec -nca in Fužínar -ja m s -em preb. i. (ȋ; ȋ)
Fužínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Fužínčev -a -o (ȋ)
Celotno geslo ePravopis
Gašperjev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gašperjeva Gašperjevo pridevnik
IZGOVOR: [gášperjeu̯], ženski spol [gášperjeva], srednji spol [gášperjevo]
Kamnarstvo
glíniški apnénec -ega -nca m
Pravopis
Gradíšče -a s, zem. i. (í) |del Ljubljane|
Jezikovna
Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

SSKJ²
gŕb -a m (ȓ)
stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane
SSKJ²
heráldičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane
    heráldično prisl.:
    heraldično stiliziran lev
Celotno geslo Frazemi
hrást Frazemi s sestavino hrást:
iz lísta napráviti hrást, [močán] kàkor hrást, [tŕden] kàkor hrást, [tŕdno] kàkor hrást, vêlik kot hrást, visòk kot hrást, žíve hráste postávljati, žíve hráste stáviti, žívi hrást postáviti, žívi hrást stáviti
Jezikovna
Imena zavodov in društev s pristavkom – podvprašanje

Imam podvprašanje glede imen zavodov in društev s pristavkom. Kaj pa primer pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, pri katerem je pristavčni del obvezen del naziva, saj ne moremo reči zgolj pisarna Ljubljane. Je sredi povedi druga vejica obvezna, napačna ali odvisna od konteksta: a. Dogodek prirejata pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in JAK. b. Dogodek prirejata pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, in JAK.

Jezikovna
Izgovarjava besede »manj«

Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).

Jezikovna
Izgovor imena »Kolezija«

Kako se pravilno izgovori del Ljubljane Kolezija? S širokim ali ozkim e-jem?

SSKJ²
ízven in izven [izvən in izven] predl. (ȋ) z rodilnikom
1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj2: hiša je izven mestnega obzidja; zidati izven gradbenega okoliša / stanuje izven Ljubljane
2. publ. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega časa: sprejemati stranke izven uradnih ur / izven sezone pred sezono in po njej
3. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega pojma: predstava je izven abonmaja / publ.: biti izven nevarnosti iz nevarnosti; obravnavati zadevo izven okvira seje ne na seji; otrok se je rodil izven zakona je nezakonski / elipt. predstava je izven izven abonmaja
● ekspr. njegova umetnost je izven vsake debate nesporno dobra; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako
♦ pravn. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; šol. delo izven šole izvenšolsko delo; šport. igrati, nastopiti izven konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati
Pravopis
ízven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȋ)
1. mestovni prostorski zunaj: zidati ~ gradbenega okoliša; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone pred sezono in po njej
3. določevalni Predstava je ~ abonmaja; publ.: biti ~ nevarnosti iz nevarnosti; Otrok se je rodil ~ zakona je nezakonski
Jezikovna
Izvor priimka »Bardorfer«

Zanima me izvor in pomen priimka »Bardorfer«.

Jezikovna
Izvor priimka »Rosulnik«

Zanima me izvor priimka Rosulnik.

Število zadetkov: 204