dodeláven -vna -o prid. (ȃ) ekon.
ki se za plačilo opravlja po naročilu drugega podjetja kot del njegovega proizvodnega procesa: dodelavni posli; naročila za dodelavna dela
Zadetki iskanja
SSKJ²
Jezikovna
Dovršna oblika glagola »pogajati se«
Se spogajamo ali izpogajamo?
Zanima me torej dovršna oblika glagola pogajati se.
Gledališče
Celotno geslo
eSSKJ
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]
- 1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede
- 1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
- 2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
- 2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
- 3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
SSKJ²
drobítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od drobiti: preprečiti nadaljnjo drobitev kmečkih gospodarstev; drobitev industrijskih organizacij; drobitev delovnega procesa / drobitev kamenja
glagolnik od drobiti: preprečiti nadaljnjo drobitev kmečkih gospodarstev; drobitev industrijskih organizacij; drobitev delovnega procesa / drobitev kamenja
Pravo
SSKJ²
drúžbenozgodovínski -a -o prid. (ȗ-ȋ)
nanašajoč se na zgodovino družbe: družbenozgodovinska razlaga pojava; družbenozgodovinske znanosti / pojmovanje revolucije kot družbenozgodovinskega procesa; družbenozgodovinska osnova drame
nanašajoč se na zgodovino družbe: družbenozgodovinska razlaga pojava; družbenozgodovinske znanosti / pojmovanje revolucije kot družbenozgodovinskega procesa; družbenozgodovinska osnova drame
Jezikovna
Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«
Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.
Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.
Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni? Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?
zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík
Terminološka
Ekonomija ravnovesnega stanja
Na spletu se pojavlja več slovenskih prevodov angleškega termina steady-state economy , ki označuje ekonomijo, ki ne temelji na gospodarski rasti, ampak se prilagaja okoljskim omejitvam, zato upošteva naraščanje prebivalstva ter stremi k premišljeni izrabi naravnih virov in pravičnejši razporeditvi dobička v daljšem časovnem obdobju z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Uporabljajo se poimenovanja ekonomija v dinamičnem ravnovesju , vzdržno stanje , stacionarna ekonomija , vzdržno gospodarstvo in ekonomija ravnovesnega stanja , v IATE je ekonomija stacionarnega stanja in ekonomija stalnega stanja , pojavlja se tudi sonaraven razvoj . Kateri ustreznik se vam zdi najustreznejši?
Na spletu se pojavlja več slovenskih prevodov angleškega termina steady-state economy , ki označuje ekonomijo, ki ne temelji na gospodarski rasti, ampak se prilagaja okoljskim omejitvam, zato upošteva naraščanje prebivalstva ter stremi k premišljeni izrabi naravnih virov in pravičnejši razporeditvi dobička v daljšem časovnem obdobju z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Uporabljajo se poimenovanja ekonomija v dinamičnem ravnovesju , vzdržno stanje , stacionarna ekonomija , vzdržno gospodarstvo in ekonomija ravnovesnega stanja , v IATE je ekonomija stacionarnega stanja in ekonomija stalnega stanja , pojavlja se tudi sonaraven razvoj . Kateri ustreznik se vam zdi najustreznejši?
Farmacija
Celotno geslo
eSSKJ
enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít]
- ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
SSKJ²
fáza -e ž (á)
1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba
2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo
3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka
// fazni vodnik: dotakniti se faze
4. astron. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze
5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi
1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba
2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo
3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka
// fazni vodnik: dotakniti se faze
4. astron. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze
5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi
Gledališče
SSKJ²
finálnost -i ž (ȃ)
filoz. določenost vsega dogajanja v naravi in družbi glede na cilj: finalnost procesa; finalnost zgodovine
filoz. določenost vsega dogajanja v naravi in družbi glede na cilj: finalnost procesa; finalnost zgodovine
Pravo
Terminološka
Geografsko zamišljanje, zamišljene geografije
Zanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angleški termin geographical imagination oziroma zamišljene geografije za angleški termin imagined (tudi imaginative ) geographies . V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za geographical imagination in imagined geographies še ne obstajata. Gre za dojemanje prostora preko slik, besedil in diskurzov. Na poimenovanje je vplival prevod knjige Benedicta Andersena: Imagined communites , ki se v slovenščini glasi Zamišljene skupnosti .
Zanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angleški termin geographical imagination oziroma zamišljene geografije za angleški termin imagined (tudi imaginative ) geographies . V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za geographical imagination in imagined geographies še ne obstajata. Gre za dojemanje prostora preko slik, besedil in diskurzov. Na poimenovanje je vplival prevod knjige Benedicta Andersena: Imagined communites , ki se v slovenščini glasi Zamišljene skupnosti .
Geografija
Gledališče
Celotno geslo
Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
SSKJ²
implementírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: gospodarstvo implementira dosežke znanosti; implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo Evropske unije v Slovenijo
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: implementirati tehnologijo za črpanje nafte
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: gospodarstvo implementira dosežke znanosti; implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo Evropske unije v Slovenijo
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: implementirati tehnologijo za črpanje nafte
- implementíran -a -o:
v celoti implementiran tehnični standard; implementirana zakonodaja / implementirana programska oprema regulira potek proizvodnega procesa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 216
Dostopnost