Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
smȓčək 1., -čka, m. die Nase der Säugethiere; bolna živina ima suh s., Nov.
Pleteršnik
smȓčək 2., -čka, m. die Morchel, Cig., Jan., ogr.-C.; špičasti s., die Spitzmorchel (morchella conica), vžitni s., die Speisemorchel (morchella esculenta), Tuš. (R.).
Pleteršnik
smȓčək 3., -čka, m., nam. cvrček (Grille), Habd.-Mik., ogr.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Hipolit
smrček samostalnik moškega spola
Smučanje
smŕček -čka m
Celotno geslo Kostelski
smrček ► sˈmr̥čėk sˈmr̥čka m
Celotno geslo Etimološki
smr̄kati smȓkam nedov.
Celotno geslo Kostelski
storž gl. babica, klas1, klasinec, klipan, obtrganec, smrček
Celotno geslo eSSKJ
šnávcer šnávcerja samostalnik moškega spola [šnáu̯cer]
    pes črne ali srebrnkasto sive barve, s podolgovato glavo in daljšo dlako na glavi, ki spominja na brado, brke in obrvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Schnauzer, iz Schnauze ‛smrček, gobec’ v pog. pomenu ‛brki’, zaradi izrazitih brk in brade, značilnih za to pasmo - več ...
Celotno geslo Etimološki
šnávcer -ja m
SSKJ²
užíten -tna -o prid., užítnejši (í ī)
1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen
2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman
● ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanja
♦ agr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; pravn. užitna pravica nekdaj uživalna pravica
Pravopis
užíten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ sadež; poud. še kar ~o kosilo |dobro, okusno|; Ta hrana ni več ~a
užítni -a -o (í) rastl. ~ smrček; pravn. ~a pravica uživalna pravica
užítnost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo eSSKJ
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]
    iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
Jezikovna
Vrsta pridevnika v zvezi »užitne ribe«

Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?

SSKJ²
žábji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na žabe: žabje kvakanje, regljanje / jesti žabje krake / žabja mlaka / žabji samec / ekspr. zvečer se je oglasil žabji zbor / ekspr. rahitičen otrok z žabjim trebuhom velikim, napihnjenim; slabš.: imeti žabja usta zelo široka; človek z žabjimi očmi velikimi, izbuljenimi
● ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen; ekspr. poslati koga po žabjo dlako, volno poslati ga z nesmiselnim naročilom proč; ekspr. ocenjevati razmere z žabje perspektive s stališča, ki ni dvignjeno nadnje; šalj. žabja pijača voda; ekspr. žabja volna na gladini mlake skupki alg; ekspr. presti žabjo volno delati kaj nemogočega, nesmiselnega
♦ agr. žabja usta razpoka na robu zlasti trdega sira zaradi nepravilnega tehnološkega postopka; anat. žabja glava glava brez lobanjskega svoda; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in narobe jajčastimi ali črtalastimi listi, Callitriche; geom. žabja perspektiva perspektiva od spodaj; šport. žabji slog slog v smuku, pri katerem so kolena upognjena, zgornji del trupa nagnjen naprej in glava sklonjena, smuči pa široko razmaknjene; vet. žabji smrček temen smrček s svetlimi pegami ali svetel smrček s temnimi pegami; zool. žabji mrest
    žábje prisl.:
    žabje zelena barva
    ●     ekspr. plavati po žabje plavati žabo
Število zadetkov: 35