Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
sméti smém nedov. (ẹ́ ẹ̑) z nedoločnikom
1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnišnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis
// izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh
2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti; imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje; kaj pa si slišal, če smem vprašati
3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki; poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih
// izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega
4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili; to so ljudje, ki jim smemo verjeti
● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti
1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnišnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis
// izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh
2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti; imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje; kaj pa si slišal, če smem vprašati
3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki; poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih
// izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega
4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili; to so ljudje, ki jim smemo verjeti
● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti
SSKJ²
spremíti in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ̄)
iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo
● ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo
● ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
Pravopis
spremíti in sprémiti -im tudi sprémiti -im dov. sprémi -te in -íte tudi -i -ite; sprémil -íla tudi -il -ila, sprémit, sprémljen -a; (sprémit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ obiskovalca do vrat
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
sprẹ́miti -im dov.
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
spremiti dov., F2, comito, et comitor, -re, et ari, ſprémiti, ſprémlati, ſprémlovati; deducere, doli vlézhi, pelati, potegniti, ſpremiti, voditi
Svetokriški
spremiti -im nedov. spremiti: ſo dolshni obyskati pilde ſvojh S Shtifterjou, inu S. Shtifterz, inu taiſte spremit nedol., inu zhaſtiti kadar yh okuli neſſò s' Proceſſio ǀ katerim ſe toshi nikar li po nozhi, ampak tudi po dnevi ſpremit nedol. S. Rus. T. ǀ Letu S. Reshnu Tellu imamo ponishanu obyskati, ſpreimit nedol., inu molit ǀ Perſianery ſe ſo pofliſſali, kar nar vezh ym je bilu mogozhe ſvoje krajle, inu Ceſſarje zhaſtitu, inu ſpodobnu napruti pojti, yh ſprimiti nedol., inu gori vſeti ǀ je shal spremit namen. S. Reshnu Tellu, kadar ſo h' Bolnikom nesli ǀ de ſi lih v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim 1. ed., zhaſtim, ali molim ǀ je shlishal de S. Reshnu Tellù ſo nesli, taiſtu do bolnika, inu spet do Zerkve sprejme 3. ed. ǀ njegovu truplu veliku ludj v' Zerku sprajme 3. ed. ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs ga je ſpremil del. ed. m do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ dokler nej bil v' Zerku spet sprejmil del. ed. m S. Reshnu Tellu ǀ kateri ſo ga spreimili del. mn. m, kadar je shal na hrib Calvarie ǀ Kadar vne bogaboyezhe shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile del. mn. ž ǀ pujdeio s' vami vasha dobre della, lete vaſſ bodo ſpremile del. mn. ž/s
Celotno geslo
Megiser
spremiti dovršni glagol
Besedje16
spremiti glag. dov. ♦ P: 13 (*P 1563, KB 1566, TC 1574, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Etimološki
sprẹ́mljati – glej sprẹ́miti
Pleteršnik
Vorenc
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Etimološki
spremljevȃlec – glej sprẹ́miti
Celotno geslo
Etimološki
spremljevȃlka – glej sprẹ́miti
Vorenc
spremljovati nedov., F2, aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati; comito, et comitor, -re, et ari, ſpremiti, ſprémlati, ſprémlovati
Število zadetkov: 47
Dostopnost