Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

Terminološka
Ciljenje
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ? Vprašanje poslano: 22. 2. 2017
Terminološka
Človek-dan
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno? Vprašanje poslano: 1. 9. 2017
Terminološka
Dejstvo
V konjeniškem športu jahačev ukaz konju označuje termin dejstvo (npr.: jahač dá konju dejstvo z vajetmi). Verjetno gre za termin, ki je bil v slovenščino prevzet iz hrvaščine oziroma srbščine. Ali bi bilo ustrezno, če bi prevzet termin dejstvo nadomestili s slovenskim? Kot dodaten argument za zamenjavo termina nekateri področni strokovnjaki navajajo tudi to, da ima beseda dejstvo v splošnem jeziku drug pomen. Predlagani terminološki kandidati so povelje , ukaz , vpliv . Vprašanje poslano: 24. 3. 2014
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. Wikipedija déležnike razloži kot »skupine ljudi, ki lahko vplivajo na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost.« V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira. Vprašanje poslano: 10. 6. 2013
Terminološka
Delovni tok
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče . Vprašanje poslano: 20. 6. 2017
Terminološka
Diagram gonilnih dejavnikov
Za diagram v stolpcih, pri katerem vsaka vsebina v predhodnem stolpcu »poganja« uresničitev vsebine v naslednjem, se v angleščini uporablja izraz driver diagram . Izraza pospeševalni diagram in diagram ključnih dejavnikov po mojem ne označujeta pojma dovolj natančno, tj. da je stvar treba pognati naprej, da se doseže nek zastavljen cilj. Ali bi bil primeren izraz poganjalni diagram ? Vprašanje poslano: 20. 5. 2018
Terminološka
Dinamična slika
V novejših elektronskih učnih pripomočkih uporabljajo slike, ki jih uporabnik spreminja s klikom na miško, premikanjem predmetov, spreminjanjem mer ... Za tako sliko se uporablja izraz aktivna slika , pri čemer ne gre za klasično animacijo (na katero uporabnik nima vpliva). Kakšno bi bilo ustreznejše poimenovanje za tako sliko,  ki ne bi zanemarilo njenih lastnosti (tega, da ob sebi predvideva uporabnikovo dejavnost)? Vprašanje poslano: 16. 8. 2013
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila. Vprašanje poslano: 15. 11. 2016
Terminološka
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (SP 2001) pa ima kvalifikator  neobčevalno  in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem. Vprašanje poslano:  23. 4. 2013
Terminološka
Dolgoročna napotitev
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti . Vprašanje poslano: 25. 9. 2016
Terminološka
Domorodna ljudstva
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša? Vprašanje poslano: 12. 3. 2015
Terminološka
Dopiranje, dopant
Katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma doping in dopant ? Opazila sem, da se uporabljata dopiranje in dopant , vendar naj to ne bi bila ustrezna izraza. Termin dopiranje v fiziki označuje 'vnos dopanta v kristalno mrežo'. V kristalnih snoveh atomi dopanta zavzamejo mesta atomov kristala. Dopant pa označuje 'snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah v snov, da bi spremenili določene lastnosti (npr. prevodnost, močljivost)'. Vprašanje poslano: 21. 11. 2015
Terminološka
Dopplerjev pojav, dopler
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna. Vprašanje poslano: 22. 12. 2016
Terminološka
Dotacija
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant . Vprašanje poslano:  26. 9. 2012
Terminološka
Dres
V Muzeju športa sestavljamo besedišče predmetov in imamo zagato pri pojmu dres . Prosimo vas za mnenje, ali razlaga o dresu kot športnem oblačilu pomeni npr. pri nogometu ali košarki in atletiki oba kosa oblačila, torej majico in hlače, ali le zgornji del, kjer je napisano ime, številka, oznaka/grb kluba ali reprezentance. Pri hokeju na ledu je npr. dres le majica, ki jo obleče hokejist čez opremo, pri drugih športih pa v sodobni praksi lahko pomeni obe obličili, majico in hlače, medtem ko je bil v preteklosti dres le zgornji del. Vprašanje poslano: 29. 6. 2018
Terminološka
Dvojčična meja
Pri pisanju doktorske disertacije se ne znam odločiti, ali uporabiti termin dvojčna meja ali dvojčična meja , ki označuje mejo med dvema kristaloma, kadar se en del kristala premakne nasproti drugemu tako, da je premaknjen del kristala zrcalna slika nepremaknjenega dela, zato si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže. Bi mi lahko pomagali izbrati pravilnejši termin? Vprašanje poslano: 4. 9. 2017
Terminološka
Dvojni logaritemski model
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu log-log model . Termin označuje model, ki ima odvisno spremenljivko in neodvisne spremenljivke v logaritmandu in se v tem razlikuje od pojmov, ki jih označujejo angleški termini level-log model , log-level model in level-level model . Predlagam dve poimenovanji, in sicer model log-log in model log – lo g. Vprašanje poslano: 10. 1. 2018
Terminološka
Edinstvena referenčna številka
Pogosto imamo težave pri prevajanju ang. pridevnika unique v besednih zvezah, kot je npr. unique reference number , ki pomeni 'enkratna, enoznačna številka, ki se nanaša le na eno zadevo'. Najpogosteje, po analogiji z enotno matično številko občana , to slovenimo kot enotna referenčna številka . Pogosta je tudi zveza edinstvena referenčna številka . Težava je, ker SSKJ2 nobenega od obeh izrazov ( enoten , edinstven ) ne opredeljuje v pomenu 'enoznačen', slednji izraz pa je označen kot zastarel. Kakšno je vaše mnenje? Je možno pridevniku enoten v SSKJ2 pripisati dodaten pomen, torej takega, kot ga ima v besedni zvezi enotna matična številka občana ? Vprašanje poslano: 29. 1. 2018
Terminološka
Ekološko kmetijstvo
V večbesednih terminih s področja kmetijstva in pridelave hrane se pojavljajo v vlogi levega prilastka pridevniki ekološki , biološki , organski , sonaravni (npr. ekološko/biološko/ organsko/sonaravno kmetijstvo, ki označuje način kmetijske pridelave brez uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov). Kateri pridevnik je ustreznejši oziroma kakšno je razmerje med njimi? Vprašanje poslano: 26. 9. 2013
Terminološka
Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnja
Iščemo slovenski ustreznik za angl. sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angl. collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.   Vprašanje poslano 21. 5. 2015
Število zadetkov: 261