Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
brnjáti -ám nedov. (á ȃ) dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču
SSKJ
brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
  2. 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
  3. 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
  4. 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
    ●     ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
    ♦     etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
    brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
SSKJ
bučáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
  2. 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada
    bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
SSKJ
bútati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
    // ekspr. močno udarjati: butati po vratih
  2. 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
  3. 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
    ●     ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
    butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
    bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča  narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
SSKJ
ceremóniti -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni
// dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite
SSKJ
cingljáti -ám nedov. (á ȃ) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje
// povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami
    cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki
SSKJ
cínkati2 -am nedov. (ȋ) dajati kratke, cingljanju podobne glasove: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec
SSKJ
cmákati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal
  2. 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami
    cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč
SSKJ
cmokáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati
  2. 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi
  3. 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu
    cmokáje: cmokaje prežvekovati
    cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub
SSKJ
cmokotáti -ám nedov. (á ȃ) dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami
    cmokotáje: luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi
SSKJ
cokotáti -ám nedov. (á ȃ) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju
SSKJ
cvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji
// povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo
SSKJ
cvičáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. oglašati se z visokim, tožečim glasom: ptice cvičijo
  2. 2. dajati cvičanju podobne glasove: sneg je škripal in cvičal pod nogami
SSKJ
cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 
  1. 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
    // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo
  2. 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
    ●     ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali
    cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
SSKJ
cvokotáti -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih
SSKJ
cvrčáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo
    // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči
  2. 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči
    cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka
SSKJ
cvŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami
  2. 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal
    cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu
SSKJ
cvrkútati -am nedov. (ū) 
  1. 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo
    // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo
  2. 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: ta otrok venomer cvrkuta
    cvrkutáje: vrata so se cvrkutaje odprla; okrog hiš in hlevov so cvrkutaje švigale lastovice
    cvrkutajóč -a -e: stopati poleg cvrkutajočega voza
SSKJ
část -í ž (ȃ) 
  1. 1. občutek velike etične, moralne vrednosti; dostojanstvo, ponos: ima še nekaj časti v sebi; s tem je zapravil svojo čast; ali sem ti rekel kaj čez čast? veliko da na svojo čast; pod častjo mu je, da bi prosil / kot vljudnostna fraza čast mi je sporočiti vam; kot vljudnostna fraza pri seznanjanju: »Moje ime XY.« »Čast mi je!«; s kom imam čast govoriti?
    // ugled, veljava, dober glas: braniti čast domovine; krade jim čast in poštenje; omadeževala je čast družine; tega ne dovoljuje moja narodna čast / otroci mu ne delajo časti; izreden uspeh razreda je vsej šoli v čast / razžaljenje, žalitev časti
  2. 2. priznanje velike vrednosti ali veljave; spoštovanje, slava: dajati delu čast; izkažite nam to čast, da pridete; piti dobrodošlico na čast gostu; to je storil vam na čast; prirediti večerjo gostu v čast; njeno prijateljstvo si šteje v čast; v čast si štejem, da ste prišli; to je pošten in vse časti vreden človek; ni bil željen časti; hišo je doletela čast visokega obiska / zapeti bogu na čast; zastar. čast bodi bogu, da smo končali hvala bogu
    // ekspr.: vsa čast jim, pogumno so se borili; čast komur čast!
    // nav. mn. dejanje v znamenje spoštovanja: sprejeli so ga z vsemi častmi; pokopali so ga z vojaškimi častmi / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu
  3. 3. služba ali naslov, ki vzbuja poseben ugled in spoštovanje: odrekel se je predsedniški časti; povzpel se je do visokih časti; akademska čast
    ●     ekspr. na mojo čast res je tako; ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo
    ♦     rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika
SSKJ
čmokáti -ám nedov. (á ȃ) redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: čmokati po blatu
Število zadetkov: 670