Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
domoljúbka -e ž (ȗ) knjiž. ženska, ki ljubi dom, domovino: slovenske domoljubke
SSKJ
domovalíšče -a (í) knjiž., redko dom, bivališče: hiša je postala domovališče slikarjev
SSKJ
domovánje -a (ȃ) 
  1. 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki
     
    vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče
  2. 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu
SSKJ
domóven -vna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na dom, domovino: odtrgan od domovnega občestva
 
jur. domovna občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska občina; žel. domovna postaja železniška postojanka, v katero je železniški voz pristojen
SSKJ
domovína -e ž (í) 
  1. 1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa
     
    knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena
  2. 2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino
SSKJ
domóvje -a (ọ̑) 
  1. 1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče
  2. 2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje
SSKJ
dómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel
SSKJ
dostáva -e ž (ȃ) prenos, prevoz česa na določen kraj: zagotoviti redno dostavo; dostava časopisa, pošte; dostava mleka na dom; rok za dostavo
SSKJ
dostáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali
  2. 2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega
    dostávljen -a -o: pravočasno dostavljeno blago
SSKJ
dostávljanje -a (á) glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom
SSKJ
dostávljati -am nedov. (á) 
  1. 1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj: popravljene aparate dostavljajo strankam na dom / pisar. dostavljamo vam anketo pošiljamo
  2. 2. večkrat dodatno, zraven povedati: kadar so govorili o njem, so dostavljali, da je junak
SSKJ
dovêsti -vêdem dov., dovêdel in dovédel dovêdla, stil. dovèl dovêla (é) raba peša pripeljati, privesti: dovedel ji je zdravnika; dovedel ga je na svoj dom; pren. premišljanje ga je dovedlo do sklepa; ne vem, kaj me je do tega dovedlo
SSKJ
dvór -a tudi dvòr dvôra (ọ̑; ȍ ó) 
  1. 1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia)
    // vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor
  2. 2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj
    // nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor
  3. 3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih
    ♦ 
    jur. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki; meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju
SSKJ
fízkultúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ) nanašajoč se na fizkulturo: fizkulturni referent, učitelj; fizkulturno društvo / fizkulturni dom / fizkulturni nastop
SSKJ
gasílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za gašenje: gasilni aparat; privleči gasilno brizgalno; gasilna sredstva / gasilni avto; gasilna ladja / gasilni dom gasilski dom
SSKJ
gasílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gasilce: gasilska četa je prispela še pravočasno; gasilska uniforma; gasilske vaje; gasilska veselica; gasilsko društvo / v vasi imajo nov gasilski dom / gasilski avto; gasilska brizgalna gasilna brizgalna
SSKJ
gimnazíjec -jca (ȋ) dijak gimnazije: dijaški dom za gimnazijce
SSKJ
gnézdo -a (ẹ́) 
  1. 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju
    // s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši
     
    dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
  2. 2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda
  3. 3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča
  4. 4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo
    // postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo
    ♦ 
    voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
SSKJ
gôrek in gorák gôrka -o in -ó prid., gorkéjši (ó ȃ ó) 
  1. 1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel: gorek čaj; gorka jed; juha je še gorka; splezal je na gorko peč; umil se je v gorki vodi / gorek dan; gorka južna sapa; gorko vreme / imeti gorke roke
    // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: gorka postelja; gorka soba; gorko spomladansko sonce; pren. imel je prijazen, gorek dom
  2. 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: bil je zavit v gorek plašč; mene ne zebe, imam gorko obleko
  3. 3. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom nenaklonjen, sovražen: gorek mi je; že dalj časa sta gorka drug drugemu; vsak dan so nam bolj gorki
  4. 4. star. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: gorka prijateljeva prošnja; izpolnil je njegovo gorko željo / gorek poljub
    ● 
    ekspr. precej gorke krvi je je temperamenten, živahen; ekspr. novico ji je še gorko nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; star. imel je gorko srce za reveže bil je dober, usmiljen
    gorkó in gôrko prisl.: gorko čutiti, obžalovati; sonce gorko sije; gorko zakurjena soba
    gôrki -a -o sam.: ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; pog., ekspr. prisolil mu je par gorkih dal mu je nekaj klofut; pog. še nič gorkega ni imel danes v želodcu še nobene tople jedi ni pojedel; tu smo na gôrkem in górkem
SSKJ
gospôstvo -a (ó) gosposkost: hotel ji je pripraviti lep dom, primeren njenemu gospostvu
Število zadetkov: 224