Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Vpis v študijski program, študent na programu

zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.

Primer 1:

  • Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih.

Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.

Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.

Primer 2:

  • V prvostopenjski univerzitetni študijski program XY se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v programu AB.

Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.

Primer 3:

  • Razpisi za vpis v javnoveljavne študijske programe na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih se objavljajo na spletnem portalu eVŠ /.../. V objavljenih razpisih kandidati lahko preverijo:
    • prijavne roke,
    • število razpoložljivih vpisnih mest,
    • ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program /.../

Jezikovna
Dovršnik ali nedovršnik ob prevajanju iz angleščine

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Jezikovna
Raba glagolov »moči« in »smeti«

Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?

Jezikovna
Besedna analiza povedi: »Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati.«

Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.

Jezikovna
Namenilnik ali nedoločnik za glagolom »dati« (2)

Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:

  • Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
  • Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo

Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.

Jezikovna
Prehodnost glagolov »zmagati« in »misliti«

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.

Jezikovna
Razposajenost, razposajen, razposaditi

Ker pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna
Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Jezikovna
Ustreznost glagola »obeležiti«

S čim nadomestiti glagol obeležiti v primeru svetovnih dni, obletnic, praznikov itd.? (V bolnišnici so obeležili svetovni dan medicinskih sester.) Vedno se mi zdi, da je nekako na silo popravljeno.

Jezikovna
Velelnik glagola »videti« je »glej« ali »vidi«?

Ali ima tudi glagol videti (kot glagoli vedeti, biti, iti ...) v velelniku nadomestno osnovo? Torej, glej in ne vidi.

Jezikovna
Glagoli »obstajati« in »obstati« v pravnih besedilih

Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?

Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.
Jezikovna
Lokalizirati ali locirati avto?

Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer. V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje. Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj. Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik. Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače. Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?

Jezikovna
Namenilnik glagola »iti«

Zanima me, ali obstaja stavek, v katerem se pojavi glagol iti v namenilniku?

Jezikovna
Namenilnik za glagolom »dati«

V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?

Jaz grem samo dat perilo prat(i).

Jezikovna
(Ne)prehodnost naklonskih glagolov

Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.

Jezikovna
Normativno razmerje med glagolskima sopomenkama »rabiti« in »uporabljati«

Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.

Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.

Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?

Jezikovna
Razmerje med glagoloma »reči« in »povedati«

Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.

Našla sem citat Janeza Gradnišnika:

»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.

Vljudno prosim za obrazložitev.

Jezikovna
Razmerje med »štediti« in »varčevati«

Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?

Jezikovna
Trpnik glagola »imeti«

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Jezikovna
Uporaba glagola »specializirati se«

Ali se glagol specializirati se lahko uporablja v smislu angleškega glagola specialise in, torej v pomenu, da je nekdo specialist za posamezno področje in se ukvarja predvsem s tem področjem?

Število zadetkov: 286